Elegantnost soulskih seans, kjer te spomin popelje po repertoarju plošč iz 70. let prejšnjega stoletja; vtis londonskih četrti in rapanju na vogalih; energija ob zlivanju elektronskih samplov na glas, ki je kljub veličini podrejen ritmu - vse to je Estelle. Pevka je svoj žanrski "koktajl", ki ga je večina obiskovalcev sinoči v Kinu Šiška lahko spoznalo le po njenih studijskih albumih in različnih sodelovanjih, predstavila v živo.

S konkretnim odmerkom energije, vibracij in karizme 32-letne Britanke obiskovalec ne dobi le podoživetje r'n'b-ja, hiphopa in malce popovskih ritmov z njene prve plošče, izvirajočih iz reggeaja in hiphopa komercialno prodornega razpoloženja z albuma Shine (2008) ter v besedila usmerjenega All Of Me albuma, ki jo je tudi spravil spet na turnejo. Njena glasovna in gibalna spodbuda je Katedralo Kina Šiške spravila v premikanje rok levo in desno ter k prepevanju.

Neposredni udar ritma
Britanka, ki je svoje glasbeno znanje v otroških letih med drugim črpala iz ameriškega gospela, se je na oder povzpela okoli 22. ure. Z zborovskimi ploski nabito - čeprav posneto na matrico - hiphopovsko produkcijo, ki se skriva v skladbi Do My Thing, je Estelle začela svojo "stvar". Kdor je mislil, da bo to le prelet njenih starih najboljših uspešnic in predstavitve potencialno komercialno uspešnih novih skladb, se je zmotil. Estelleje v družbi svojih dveh energičnih in neutrudnih narekovalk plesnega tempa začela prve takte priredbe The Supremes You Can't Hurry Love. Prav spremljevalni vokalistki sta bili vir za osvežitev vseh pozabljenih plesnih potez, ki so vladale na plesiščih pred leti. In tudi Estelle se je vedno bolj predajala ritmu, ki so odmevali izpod rok didžeja in njegovih dveh pomagačev, obkroženih s klaviaturami, prenosnimi računalniki, moogi in celo baskitaro. Prav basi so bili še najglasnejši in so na trenutke ubijali energijo, ki jo je proizvajala vokalna ekstravaganca na odru.

Estelle se ni vdala in se v svojem tempu sprehodila po na reggaeju temeljočih skladbah No Substitute Love z novega albuma, priredbi Boba Marleyja Is This Love in čutnem soulovskem izlivu More Than Friends z albuma Shine. Svoj nastop je je pri Marleyjevi priredbi nadgradila s posebno pomočjo iz občinstva, ko ji je delal družbo postavnež, za katerega je imela Estelle le eno pravilo: "Brez dotikov." Plesni gibi so postali vedno bolj zapeljivi. Čutno se je spremenilo v vroče. In intimno. "Sama sem naredila strašne napake pri izbiri moških," je začela s svojo intimno izpovedjo nagovarjati občinstvo Estelle. V slogu pridigarke in ženske, za katero so slabe odločitve, se je z zbranimi le še bolj povezala. In jih spustila še bližje k sebi.

Dinamični preskoki za sladokusce
Pevka ni pozabila na svoje korenine, s hitropoteznimi izmenjavami besed je druščino spomnila na svoje začetke, ko se je še kot neuveljavljena hiphopovska izvajalka prebijala s singlom, kot je bil 1980. Vrnitev v preteklost je bila pravzaprav le napoved najbolj dinamičnega dela koncerta, ko je postregla z 'medleyji' - The Life in International ter Oliver Twist in Hey Hey - nepogrešljivimi Speak Ya Mind, Freak, One Love in Back To Love.

Ko je bil že občutek, da bo Estelle šla čez meje vseh zmožnosti, pa se je koncert prevesil v mirnejše vode, ko je na plan prišla tista Estelle, ki jo z lahkoto postavimo ob bok njenih vzornic Mary J. Blige, Lauryn Hill in drugih div soula. Čas je bil za njeno zrelejšo plat. "Ste srečni," je spraševala množico, ki ji je odgovarjala z vzkliki. "To me osrečuje," se je pevka, ki je v pogovoru za MMC pred koncertom dejala, da se veseli nadaljevanja svoje igralske kariere, brisala si je oči in trdila: "Ne jočem, samo oči se mi rosijo."

V pričakovanju American Boya
Trenutek je bil za mnoge že čas, da slišijo skladbo večera, katero je Estelle na začetku le na kratko neposredno omenila in dvorana je bila že navdušena: "Ne, ni še čas za American Boya," je zatrjevala pred 1980. A čas zanjo ni prišel niti po najintenzivnejšem delu koncerta. "American Boy je pesem, ki jo poješ, ko si dobre voje. Poglejte, štiri leta sem pela to veselo pesem. Ampak nisem vsak dan srečna. Včasih hočeš po nastopu koga nalomiti, ko moraš že tolikokrat peti American Boy. Ženska sem. Imam PMS in dneve, ko me kdo povsem razkuri, zato poznam tudi drugačne ritme," je nasmejala Katedralo Estelle in upočasnila s svojo Wonderful Life. Klaviature so postale rdeča nit ob osebno izpovedni Thank You ter kasneje priredbi Bligeove Real Love in njeni Break My Heart.

Proti koncu pa je zadovoljila še vse tiste, ki so si želeli slišati le eno pesem, in sicer American Boy. Dvorana je prvič z njo pela od začetka do konca, Estelle jim je prepuščala pevsko pobudo. In da se vse le ni končalo pri vsem dobro znanih melodijah, je poskrbelo nadaljevanje s priredbo Jackson Five Blame It On The Boogie.

Estelle je po njej odvihrala na oder in se le dvakrat za eno skladbo vsakič pustila priklicati nazaj. Nekaj minut čez 23. uro, so se luči prižgale in prišlo je spoznanje, da "All Of Me" ne potrebuje dolgoveznih minutaž, ampak da je to ritem emocij, ki bi brez dinamike odrevenel v pozabo.

Več utrinkov s koncerta pa si lahko ogledate spodaj.