"Čas je za slovo," je nagovoril obiskovalce ameriški tenorist David Miller po dobrih dveh urah repertoarja (in dvajsetim minutam odmora vmes). "Ne," se je večkrat zaslišal močan odmev z dvorane. "Da," je velel nazaj Miller in na koncu popustil: "V redu, še ena sledi."

Prostor pod odrom, kjer je bilo nekaj centimetrov praznine med varnostnim trakom in prvo vrsto stolov, so napolnile oboževalke, ki so prepevale skupaj s člani skupine in posebno gostjo ob rutinskem koncu nastopov s skladbo Andree Bocellija in sopranistke Sarah Brightman Time to Say Goodbye (Con Te Partiro).

Toda ob vnovičnem prihodu Il Divo v Slovenijo je bila arena Stožice manj napolnjena (leva in desna tribuna sta bili napolnjeni do dveh tretjin, prav tako parter, nekaj mest so zasedil obiskovalci na "vip" tribunih, medtem ko je bila najvišja tribuna zagrnjena z zavesami). Po podatkih organizatorjev je prišlo okoli 3.000 obiskovalcev. V ospredju niso bile njihove najbolj priljubljene priredbe, ampak skladbe z muzikalov. Medse so povabili filipinsko sopranistko Leo Salonga. "Ko so me Il Divo povabili na turnejo, sem bila mešanih občutkov. Bila sem vesela, a hkrati prestrašena, ker vem, da imajo veliko oboževalk. In zato vsem divam tu sporočam: Hvala," je sopranistka nagovorila pretežno žensko občinstvo v Stožicah.

Po dveh letih znova v Stožicah
Nastopi pionirjev "superskupin", ki jih je v svoji karieri združil producent Simon Cowell, so enajst let po nastanku skrbno zrežirani šovi, kjer se zdi še pristna sproščenost le del igre osrednjih akterjev. Nekaj let starejši Miller, francoski popevkar Sébastien Izambard, španski baritonist Carlos Marín in švicarski tenorist Urs Bühler na odru brez napak odigrajo svoje vloge.

Miller kot glavni šaljivec, kjer je večina mimik "izposojenih" od mojstra komedije Jima Carreyja (na primer na koncu sinočnjega nastopa je celo začel citirati Carreyja v Ace Venturi: 'All righty then.'), Marín kot prvi šarmer (ki vsaj dvakrat nagovori žensko občinstvo, da do konca nastopa hoče vse telefonske številke samskih deklet), Bühler kot lepotec z deškim obrazom in Izambard kot mirni, skoraj sramežljivi, popevkar v ozadju.

Občinstvo v areni Stožice je četverico nekaj minut po osmi pričakalo ob zvokih 16-članskega orkestra Slovak Sinfionietta, ki so za ogrevanje v oba dela nastopa (ki so ga Il Divo izkoristili za preoblačenje) ponudili z instrumentalnimi vrhunci skladb, ki so sledile v nadaljevanju.

Izmenjevanje glasov in naštudiranih gibov
Na velikem zaslonu nad odrom je zasvetil napis Il Divo. Zbrane je najprej pozdravil glas Izambarda, ki se mu je pridružil po bučnem aplavzu Miller, oba je nadomestil Marínov tenor, ki je požel največji aplavz, in za začetek uvodnih kitic v Tonight in muzikala Zgodba z zahodne strani je do svojih sekund prišel še Bühler.

Četverica tako tokrat izkorišča sivo cono med opernim petjem in muzikalom. Njihov repertoar je povzetek dogajanja na Broadwayu vse od zlatih klasik (Some Enchanted Evening iz muzikala South Pacific) do nedavnih uspešnic, kot so izbrani delčki iz muzikala Nesrečniki, Fantom iz opere in Wicked. Precej več pa namesto angleščine v skladbah uporabljajo španščino in tudi francoščino.

Znanje francoščine izkorišča predvsem Izambard. Tokrat je izvedel uspešnico Céline Dion Pour Que Tu M'Aimes Encore. "In ja, to ni muzikal, ampak, kaj hočemo," se je šalil Miller. V svoj repertoar so člani skupine vključili še nekaj klasik popularne glasbe.

Pri skladbah - naj bodo še tako spoštovane klasike - ne ostajajo resni za vsako ceno. Sinatrovo priredbo My Way je na primer Marin pristopil do pojočega Izambarda in mu premaknil nekaj las - preden je prevzel pevsko vlogo - in pripomnil: "Pokaži mi ta svoj koder." Prav pri tej priredbi so se še najbolj trudili vključiti obiskovalce, ko je vsak izmed članov zapel del skladbe in preizkušal, ali bodo lahko zbrani nadaljevali njihov del. Uspelo je le Marínu pri samem refrenu, ko jim je prepustil, da odpojejo besedi "My Way".

Salonga kot popestritev znanih vzorcev
Vzorec interpretacij skladb je pri četverici bolj ali manj predvidljiv. Potem ko vsak odpoje delček skladbe, se njihovi glasovi združijo v refrenu in potem nadaljujejo znova posamično ali pa v vseh treh različicah duetov ter zaključijo v visokih notah skupaj. Edina posebnost tokrat je vloga Salongove. Ta se je pridružila četverici ob skladbi Memory iz muzikala Mačke (Cats), z oskarjem nagrajena skladba Can You Feel the Love Tonight? iz Levjega kralja in skladba A Whole New World z muzikala Aladin. Prav z Aladinom ima pevka prav posebno zgodbo, saj je v angleški različici risanke posodila pevski glas glavni junakinji, princesi Jasmini.

Kot solistka - brez spremljave fantov - pa se je sinoči predstavila z Defying Gravity iz Wicked (ki je v popularno kulturo prišel tudi na račun različice iz serije Glee), Back to Before iz muzikala Ragtime in preplet I Dreamed a Dream in On My Own, ki ju je aranžersko povezal njen brat, iz Nesrečnikov.

Posebna vez s Slovenijo
Med prehodi so na svoj račun prišli predvsem oboževalci, ki so jim nastopajoči dajali še večjo pozornost z nagovori in izpovedovanjem osebnih zgodb, kako so prišli v stik z muzikalom. Še na začetku so poudarili, da mineva natanko deset let, ko so se srečali s Slovenijo. "Pred desetimi leti smo tu posneli prvi video, zato se je vedno posebno vrniti," je poudaril Bühler. "Nič se ne spremeni. Lepi ste kot vino," ga je dopolnil Marín. Miller pa je začel s pozivi za bučno ploskanje in nato pripomnil: "No, zaradi tega hrupa se vračamo. To je glasba za naša ušesa. Več kot daste vi, vrnemo mi."

Po dveh urah se je zgodilo prav to, da je občinstvo dalo več, kot so sploh lahko pričakovali od njih. Arena ni bila nabito polna, za kar so bile krive predvsem cene vstopnic (te so se gibale med 53 in 172 evri, toda udarjanje z nogami ob tla v dvorani je pustil vtis na nastopajoče. Zadnje minute je dvorana stala na nogah. Četverica se je obrnila s hrbtom proti občinstvu in odkorakala. A še preden je odkorakal Miller, se je obrnil in pripomnil: "Sledite nam na Facebooku. In na Twitterju. Carlos je na Tinderju."