Švedski melodični death metalci In Flames so se ob spremstvu Noctiferie v sklopu njihovih 16 koncertov od Porta na Portugalskem do Prage na Češkem sinoči za en večer ustavili v ljubljanskem Kinu Šiška.

Noctiferia se trenutno mudi na največji evropski turneji v zgodovini skupine. "Občinstvu bomo ponudili to, kar najbolje znamo. Udaren, temačen šov, na katerem damo od sebe 110 odstotkov, brezpogojno, brez usmiljenja," je bil v enem izmed pogovorov pred vrnitvijo v Ljubljano jasen basist Uroš Lipovec.

Občinstvu so za ogrevanje pripravili 45-minutni odmerek svojih preteklih plošč. Največji poudarek so posvetili svoji zadnji plošči Death Culture. Predstavili pa so tudi dobršni povzetek njihove predzadnje plošče Slovenska morbida.

Njihovi oboževalci so tako še enkrat podoživeli evolucijo njihovega zvoka, ki se je v letih, po mnenju poznavalcev, približal industrijskem death metalu z nekaj vzporednicam z zasedbami, kot sta Fear Factory in Meshuggah.

Tehnično in natančno, toda s še vedno zadostno mero melodije in atmosfere (Terror), združevanje sinfoničnih elementov z odločnimi kitarskimi rifi (Deluders and Followers) in govorjeni uvodi: "Absolute power corrupts absolutely" (Demoncracy). Noctiferia je prikazala Death Culture v svoji najboljši (temačni) luči. Eden izmed vrhuncev pa je zagotovo predstavljala najbolj izrazita skladba zadnjega albuma Samsara, kjer je zbrane razvnel vzhodnjaški nihaji združeni z ženskimi vokalnimi vložki.

Noctiferia ogrela, In Flames razplamteli
Dodobra ogreto občinstvo v Kinu Šiška je do vrelišča razplamtela (ime skupine samo prav že sili k uporabi tovrstnih pridevnikov) švedska petčlanska zasedba In Flames. "Vedno poskušamo narediti nekaj posebnega za naše oboževalce. Poskušamo sabo prinesti čim več produkcije, luči in poskušamo narediti dobro vzdušje," je pred koncertom za MMC pojasnil bobnar In Flames.

Tokrat so se Anders Fridén (pevec), Björn Gelotte (kitarist in pisec besedil), Niclas Engelin (kitarist), Peter Iwers (basist) in Svensson (na bobnih) slovenskemu občinstvu predstavili prvič brez kitarista in hkrati ustanovnega člana Jesperja Strömblada, ki se zdravi zaradi svoje odvisnosti od alkohola. V Kinu Šiška ga je zamenjal Engelin (ki je v skupini deloval občasno med leti 1997-1998, 2006 in 2009).

Polna dvorana Kina Šiške je sledila zasedbi - predvsem pevcu - na vsakem koraku. Toda Fridén jih ni pridobil le s "kričečim" melodičnim glasom, ampak pa se je spreminjal v animatorja in začel ogovarjati posameznike v občinstvu. "Se imaš dobro, prijatelj? Zakaj stojiš tam? Pridi v sredino," je bil tako le en izmed njegovih nagovorov. Sicer pa se je pevec - ki je svoje drede zamenjal za preprosto čepico - ob vsem leporečenju še najbolje izkazal s pohvalo domačinov: "Vse, kar znamo, smo se naučili od Noctiferie!"
Kombinacija brutalne in hitre ritem sekcije, ter prepletajočih se surovih kitarskih rifov, nadgrajenih s skandinavsko melodiko in kričečimi vokali, ki se na trenutke spogledujejo z melodičnimi vzorci in ušesu všečnimi "sing along" refreni, oboževalcev ni pustila na cedilu.

Vse se je vrtelo okoli zadnjega albuma
Za uverturo so švedski melodični death metalci, ki so jih mnogi v preteklosti obsojali zaradi njihovega eksperimentiranja znotraj žanra, pripravili skladbe iz najnovejšega albuma Sounds of a Playground Fading (Sounds of a Playground Fading, Deliver Us, All For Me). "Vedno je čudovito, ko si na turneji z novi albumom. Super je igrati nove skladbe, in to je naša prva evropska turneja s tem albumom," je za MMC dejal Svensson.

Pozneje se je izkazalo, da je najnovejši album pravzaprav rdeča nit njihovega repertoarja, znotraj katerega se prepletajo uspešnice od četrtega studijskega albuma do danes. Iz četrtega studijskega albuma Whoracle - ko sta se skupini po velikem uspehu na turneji pridružila baskitarist Iwers in kitarist Engelin (ta jo je kmalu po tem - začasno - zapustil zaradi drugačnih pogledov na glasbo) - sta zahrumela Alias, The Hive. "Inflamtiranje" pa se je nadaljevalo s skladbami iz albumov Colony (Insipid 2000), Clayman (Swim, Only for the Weak), eksperimentalnega Reroute To Remain (Trigger in Cloud Connected) - kjer je več elektronike kot na prejšnjih, pa tudi kričanje in "growlanje" je delno nadomestil "čisti" glas - od skladb iz njihovega najuspešnejšega albuma do zdaj Come Clarity iz leta 2006.

Prodane duše? Sami trdijo nasprotno
Prav album iz leta 2006 pa je z uspehom sprožil številne obtožbe, češ da so se člani skupine preveč približali nu-metalu in s tem mainstreamu. Sami pa so večkrat na te očitke samo dejali, da je njihov razvoj v glasbi preprosto naravni proces, evolucija, če hočete. "Ne oziramo se nanje," je še enkrat za MMC zatrdil Svennson. Prav s skladbo s te plošče so se tudi poslovili od občinstva v Kinu Šiška s Take This Life.

Izostal pa ni niti hit s predzadnjega albuma A Sense of Purpose (Delight and Angers) in z albuma Soundtrack to Your Escape (The Quiet Place).

Kino Šiška ostala z njimi do zadnjega
Naj bodo to novejše ali starejše skladbe - njihovi oboževalci so znali vse. Pripravljeni na sodelovanje od prvega kitarskega rifa. Razpoloženje pa so dvignile tudi nekatere vsem znane melodije - kot je Trigger - sicer naslovna skladba filmske uspešnice Freddy vs. Jason. Nikakor ni izostalo obvezno "slammanje", dopolnjevanje kitare s sinhronim ploskanjem pri Swim, nagrajevanja pevčevega kričanja (v tla) in nadgrajevanja kitarskih solaž.

"Upamo, da se vrnemo kmalu. Mogoče že poleti na kakšen festival. Radi igramo tu. Zabavno je," je še sporočil Svensson pred odhodom na oder za MMC.

Cel intervju z bobnarjem skupine In Flames bomo objavili 10. oktobra. V spodnji galeriji pa si lahko pogledate še nekaj utrinkov s koncerta.