prelevila v koncertno prizorišče iz osemdesetih let, ko so ljubitelji spevnih ritmov v soju diskokrogle prisluhnili že skorajda zimzelenim melodijam preteklega časa.
Čeprav se številnim obiskovalcem ni niti sanjalo, da je Anika Horvat dopolnila 41 let – glasbenica se namreč stara kot vino – se je ta številka iz občinstva zaslišala kmalu po tem, ko je stopila na oder. Pričakali so jo najbolj zvesti oboževalci, ki do potankosti obvladajo besedila vseh njenih skladb in priredb, med zrelim občinstvom pa je bilo mogoče opaziti tudi otroke in mladino, ki so bili, po besedah zvezde večera, med obiskovalci zelo dobrodošli.
Anika Horvat je pevska stalnica poosamosvojitvene Slovenije in pomemben člen primorske glasbene naveze, ki sta jo v preteklosti dopolnjevali še Tinkara Kovač in Lara Baruca. Danes pa Anika kot ptica selivka ustvarja zdaj to, zdaj ono - v en glasbeni žanr se namreč še vedno ni pustila ujeti. "Res je, da skačem med različnimi glasbenimi žanri, ampak nikoli nisem šla v takšno skrajnost, da bi si s svojo drznostjo naredila sramoto. Rada ustvarjam raznolike komade, med njimi pa se seveda včasih znajdejo tudi elektronski in plesni ritmi. Jaz pač odkrito povem – ta pesem mi je všeč, ta pa ne, in to je vsa umetnost. Če mi pesem "ne sede", se ne sprašujem, zakaj mi ne, če pa mi je všeč, mi pa pač seže do srca in jo z veseljem vzamem za svojo,« je za MMC priznala glasbenica, ki je ob priložnosti postregla s svojimi najljubšimi aranžmaji.
Vrnila se je na začetek
Večer, ki ga je povezovala kar sama, je odprla s skladbo Dihanje, kmalu pa se je ob spremljavi glasbene skupine GeDoRe vrnila v čas, ko je prvič stopila na oder – pri devetih letih je namreč uradno prestopila prag sveta glasbe, s pesmijo Pomlad in še kaj, je pod budnim ušesom in mentorstvom svojega očeta spoznala, da poti nazaj pač več ni. »Nikoli si nisem v glavi delala utvar, nebuloz, da bom nekaj postala, da bom velika zvezda – a vedela sem, da bom pela,« je o svojih glasbenih začetkih spregovorila Anika Horvat.
Priznala je, da se omenjena pesem na njenem repertoarju skorajda ne pojavlja več, na sinočnji "rojstnodnevni zabavi" pa jo je v družbi ljubkega otroškega zborčka zapela kar dvakrat. »Številni so me spraševali: Kaj pa boš z otroki na takem koncertu? Ampak vedela sem, da je tako prav. Če bi to pesem danes odpela sama, ne bi imela takšnega učinka, energije, kot jo je izžarevala, ko sem jo zapela prvič. Stara sem bila devet let, zato je prav in primerno, da sem jo tudi tokrat občinstvu predala v družbi otrok. Pa tudi v sebi sem še vedno otrok, za otroke rada pojem in danes je bil to večer, na katerem so bili otroci dobrodošli. Danes sem to pesem prvič odpela po mnogo letih,« je še pojasnila.
Kmalu se ji je na odru pridružil Rok Ferengja, s pesmijo Rok'n banda - Popularen par - pa sta dokončno razgrela občinstvo. Čeprav Anika izpostavlja, da pleše le pod taktirko dobrega plesalca se je tokrat zdelo, da ji ples ni tuj. Z Rokom sta se na odru namreč tudi zavrtela, a vrtenje se z njunim plesnim vložkom za ta večer še ni končalo. Že ob naslednji skladbi – Samo ti – ki je Aniki leta 2009 prinesla tudi naslov Slovenske popevke, se je zavrt mlad plesni par.
Kmalu ji je ob bok stopila še stara prijateljica, Štefica Stipančević - Steffy. Na oder sta tokrat skupaj stopili prvič, odpeli pa sta skladbo Nihče ne ve, ki je Horvatovi še posebej ljuba. V sebi po njenih besedah nosi posebno ljubezen, globino in energijo - napisal jo je namreč pevkin oče. Pesem se je v slovenskih glasbenih vodah z leti dodobra uveljavila, saj jo radi prepevajo številni slovenski glasbeniki. "Ko si veliki slovenski glasbeniki za izvedbo izberejo mojo pesem, moj aranžma ali mojo priredbo kakšne izmed zimzelenih melodij, je to zame velika potrditev in priznanje," pojasnjuje Anika.
Na oder je Anika kmalu povabila še dolgoletno kolegico Tinkaro Kovač, ki priznava, da je bila Anika skozi vsa leta, skozi vzpone in padce njena stalnica in tiha zaveznica, ki ji je pomagala uresničevati sanje.
Na odru se je Aniki v nadaljevanju pridružil še raper Klemen Klemen, neutrudljivi dvojec pa je s skupnim energičnim nastopom občinstvo pripravil na brezčasno skladbo Ogenj in led ter Ruleto, s katero je Anika na Melodijah morja in sonca postregla lani. Ob tem je dejala: »Naj se življenje vrti kot ruleta, naj le ne bo ruska.«
Koncert se je odvil pod naslovom Ker si upam, ime pa sovpada z naslovom skladbe, ki jo je za pevko napisal Leon Oblak, glasbo pa ustvaril Tomaž Trop, ki deluje v skupini Tabu. "Tomaž nerad dela pod pritiskom, kljub temu pa sem mu dejala, da morava pesem dokončati v enem mesecu. Med tem ustvarjanjem pa sem jaz že morala poimenovati koncert – naslovila sem ga Ker si upam. Ker delujem na različnih področjih, so me velikokrat vprašali, ali se bom že končno našla v določeni zvrsti glasbe. Vedno znova rečem, da ne – tako delam, ker si upam. Tako »skakanje« med različnimi žanri ni dokazovanje. Z glasbo se ukvarjam že celo življenje, zato se mi zdi nemogoče za vedno ostati v enem slogu glasbe. Pop je zelo širok pojem, predalčkanje je bilo 50 let nazaj obvezno – danes več ne. Jaz sem Anika, glasbenica, in delam, kar želim, ker si upam."
"Rojstnega dne mi tako ni bilo težko deliti še z drugimi glasbeniki. Navadno sem ob rojstnem dnevu imela žurko, za katero sem mogla plačati. Hecam se. A tako lepega rojstnega dne, kot je bil ta, še zares nisem imela. To je rojstni dan z najboljšimi prijatelji, z glasbo, kaj češ lepšega,« je Anika svojo rojstnodnevno izkušnjo na odru po dolgem času opisala za MMC.
Skozi večer je Aniki ob strani stala tudi Elza Budau, ki velja za eno največjih slovenskih besedilopisk - napisala je besedila za številne pesmi v času razcveta slovenske popevke, nekatere med njimi so: Poletna noč, Brez besed, Samo nasmeh je bolj grenak, Pegasto dekle, Ko ljubezen umre, Na pragu let, Ti si moja ljubezen ...
Kljub vsemu pa v Anikinem arhivu še vedno ostajajo pesmi, ki jih javnosti še ni pokazala ali pa jih ne prepeva več - nekatere tudi zaradi tega, ker z ljudmi, ki so jih ustvarili, ni več v prijateljskih odnosih. "Ne morem peti pesmi, ki jih je ustvaril človek, ki me ne spoštuje ali mi ni dovolil, da bi imela pri ustvarjanju pesmi vsaj malo proste roke. Take pesmi ne morem peti, ne čutim je in tudi nadalje ne sodelujem. Seveda nisem jaz avtorica pesmi, ne želim se podpisati pod avtorstvo, je pa res, da izvajalec pri pesmi sam s seboj mnogo doda, pa tudi spremeni. To je neizogibno."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje