Države nekdanje Jugoslavije je zaradi legendarne zvezdnice zajela mrzlica, ki si jo mnogi ne znajo razložiti. Tudi v našem uredništvu si s tem belimo glavo. Zakaj vsa ta vnema ravno zdaj? Lepa Brena je na sceni že več kot četrt stoletja, njen zadnji album Uđi slobodno, ki ga zdaj predstavlja, pa je po devetih letih zatišja že 17. po vrsti. Vendar se okoli nje že dolgo ni dvigovalo toliko prahu.

Čeprav je s svojim delom nadaljevala tudi po razpadu Jugoslavije in posnela pet albumov, se pri nas ni skoraj nikoli znašla na naslovnicah in ni nastopala v pogovornih oddajah. Mediji so veliko poročali le o razvpiti ugrabitvi njenega sina, vrstičko ali dve so namenili še cunamiju na Tajskem, ki mu je ušla, in hudi prometni nesreči, ki sta jo z možem, nekdanjim srbskim tenisačem Slobodanom Živojinovićem, doživela na Floridi.

Potem je lani prišel album Uđi slobodno in kar naenkrat vsi poslušajo Lepo Breno, o njej pa so na dolgo in široko poročali skoraj vsi mediji, ki pišejo o glasbi in družabnem življenju. Pred Lepo Breno pa ni klonila samo Slovenija, pred mesecem je, na primer, gostovala tudi pri Aleksandru Stankoviću v priljubljeni hrvaški oddaji Nedeljom u dva, ki si jo je ogledal skoraj poldrugi milijon gledalcev na Hrvaškem. Brena bo v Zagrebu nastopila konec maja, turnejo pa bo nadaljevala v vseh državah nekdanje Jugoslavije.

Priznava, da je jugonostalgik
Proizvodnja juga se je lani končala in kultni avtomobilček je za vedno odšel v pokoj, nekdanja Jugoslavija pa je očitno našla nov spomin na skupno preteklost, ki je zdaj spet oživel. Brena namreč odkrito priznava, da je jugonostalgik. "Če ima nekdo pravico, da se opredeli kot Hrvat ali Srb, se imam tudi jaz pravico opredeliti kot Jugoslovanka. Jugoslavija je bila posebna po marsičem. Poleg posebne družbene ureditve mi je bilo všeč, da smo imeli šest republik in dve pokrajini, stabilno valuto, predsednika, ki je vodil fenomenalno zunanjo politiko. Imeli smo odprte meje, potne liste in nihče ni zahteval vizumov," je dejala v nekem intervjuju.

Že spet (oz. še vedno) vonj po Balkanu
Na njenem sobotnem koncertu v Hali Tivoli bo verjetno nekaj tisoč ljudi. Tam bodo Bošnjaki, Srbi, Črnogorci, Hrvati, Makedonci in Slovenci. Spet vsi skupaj, pod eno streho. Združila jih bo Brenina glasba, ki je združevala že njihove starše.

Zato bo boj tistih, ki si prizadevajo iz Slovenije izriniti vse, kar diši po Balkanu, nazadnje najverjetneje enak don Kihotovemu boju z mlini na veter. Kajti tudi mnogi Slovenci imajo poleg domače glasbe, kulture in ljudi radi tudi stvari, povezane z Balkanom. Gorana Vojnovića in njegovo knjigo Čefurji raus, filme, kot so Ko to tamo pjeva, Kajmak in marmelada in Outsider, pokojnega makedonskega pevca Tošeja Proeskega, upokojenega yuga, čevapčiče v lepinji, domačo rakijo, pravo turško kavo, mostarski most, mandarine iz doline Neretve, hrvaško obalo, Sarajevo in Beograd, Lepo Breno. Leta 1991 smo dokazali, da lahko kadar koli vzameš Slovenijo iz Balkana, čeprav je pred časom kazalo drugače, pa najverjetneje nikoli ne boš mogel vzeti Balkana iz Slovenije.

Tina Hacler