Tomaž O. R., ki smo ga gostili v MMC-jevi spletni klepetalnici, je pred našo kamero spregovoril o novem Siddhartinem albumu Saga, ki trenutno kraljuje na vrhu slovenskih glasbenih lestvic.

Več v spodnjem izvlečku iz pogovora, ki si ga boste kmalu lahko ogledali tudi v videoposnetku.

Po čem se Saga najbolj razlikuje od vaših prejšnjih albumov?
Saga se najbolj razlikuje po skladbah in po zvoku, prej nismo nikoli delali s tako izpostavljenim producentom, kot je Ross Robinson ... Noben producent ni bil tako močno vpleten v proces nastajanja plošče kot Ross.

V ZDA vsaka glasba zveni drugače, menda je to dokazano tudi z njihovo električno napetostjo ... Kar tam ustvariš in prineseš sem, tudi tukaj pusti posledice. Razlika od prejšnjih plošč je blazna, kar ne pomeni, da nam prejšnje plošče niso všeč, na vse smo ponosni. Zadnja plošča pa nam je končno dala krila do Amerike ... da smo lahko tam ustvarjali in izkusili tisto, kar so največji svetovni bendi v procesu ustvarjanja.

Po čem se torej sam proces snemanja v Ameriki razlikuje od tega tukaj?
Vseh pet članov je naenkrat igralo vse komade, od dva do tri tedne smo se vsak dan od štiri do šest ur pripravljali na snemanje, preigravali vse komade, producent je navzoč pri vseh komadih. Ko smo nasnemavali, smo bili tako uigrani, da smo se tudi pri izvajanju solov počutili, kot da igramo vsi naenkrat, ker smo prej tolikokrat vse preigrali. Pri nasnemavanju so se aranžirali ritmi in prehodi in v tem času so se potem posneli bobni, pri čemer smo zraven igrali, zato da smo dobili še boljše zvoke drugih inštrumentov.

Prvi tedni so bili usmerjeni izključno v snemanje bobnov, ki so srce rockglasbe. Če bobni zvenijo dobro, je verjetnost, da te glasba gane, veliko večja. To deluje na nezavadnem nivoju. Če ima plemenski naboj, če to slišiš čez zvočnike, te gane ... Zato je treba za bobne zelo skrbeti.

Prisotnost, vizija producenta, njegove metafizične sposobnosti in njegove psihološke sposobnosti ... tega se ne da opisati z besedami. To je blazen odmik od tega sveta. Najprej od Slovenije, potem pa od sveta v nek drug svet, ki se mu reče glasba.

Kakšni so prvi odzivi na album?
Fenomenalni. Odzivi so super, ljudje so v tem prepoznali nekaj takega, kar jih napolnjuje, plemeniti, jim polepša dan, življenje ... Raje pa bi govoril o odzivu na prvi koncert v Kinu Šiška, slišal sem "hude" komentarje od ljudi, bili so zelo podobni komentarjem naših prijateljev, ki so slišali Sago ob naši vrnitvi iz Amerike ... To so bili večinoma medmeti, kot nekakšni porodni krči, ko človek ne more izustiti, kaj čuti, le da je to nekaj ogromnega, ko ni besed, v katera bi lahko spravil občutja.

Ko so se vtisi po koncertu izoblikovali, so obiskovalci govorili o blaznem doživetju. Obetam si, da bo slovensko občinstvo želelo to doživeti tudi na naših prihodnjih koncertih v Mariboru in v Kranju. Mislim, da se je z našo skupino nekaj zgodilo. Drugače igramo. To ni več igranje, ampak valovanje energije.