Bohemovci so se "registrirali" leta 2004 s prvencem Življenje ni zločin, z Manifestom ljubezni izboljšali, zdaj s tretjo načrtujejo pokazati, kaj vse znajo, je v pogovoru za MMC povedal njihov pevec. "Manifest ljubezni bo spet prišel, le malce drugače ga bomo zapakirali," je še napovedal prvi glas skupine.

Člani skupine so nase opozorili predvsem s skladbami, kot so Deveti junij in On je jaz, ki se še danes vrti po številnih radijskih postajah, ugotavlja pevec. Od drugih predstavnikov naše glasbene scene jih ločijo predvsem besedila, v katerih se lahko številni najdejo in niso napisana na »prvo žogo«, pojasnjuje pevec, sicer tudi pisec večine besedil."Naša želja je biti boem v pravem pomenu besede, vendar nam včasih zaradi več dejavnosti to ne uspeva," o bo(h)emskosti skupine na domači sceni razlaga Jere. Kakšnih besedil ne bi sam nikoli napisal, kakšni so vtisi po pravkar zaključeni turneji Manifest ljubezni in koliko so se pripravljeni izpostavljati v javnosti, si lahko preberete v spodnjem pogovoru.

Pretekli konec tedna ste zaokrožili turnejo Manifest ljubezni, tam, kjer se je tudi začela leta 2008. Kaj je bilo drugače po dveh letih nastopanja po vsej Sloveniji?
Res je, turneja Manifest Ljubezni je končana oz. je prišla do konca. Začenja se novo obdobje, saj že snemamo tretji album. Ti dve leti sta bili drugačni, saj smo imeli precej več koncertov kot prejšnja leta, predvsem to leto smo res veliko koncertirali. Za pametno potezo se je izkazalo tudi to, da smo v tej turneji naredili še nekakšno mini urnejo Unplugged oz. vrsto akustičnih koncertov po manjših klubih. Pesmi smo priredili v akustično različico in poslušalci so bili v večini navdušeni.

Česa ste se naučili s tem albumom, kar pri predstavljanju in ustvarjanju Življenje ni zločin niste niti pomislili?
Pri nastajanju prvega albuma Življenje ni zločin smo bili popolni novinci v tem poslu, tako da kdor koli nam je kaj rekel oz. svetoval, smo mu verjeli. Še sreča, da ni bilo veliko slabih "svetovalcev", saj smo bili s projektom kar zadovoljni. To je bila registracija skupine Bohem in prvi korak v svet glasbe. Iz tega albuma izhajajo tudi pesmi On je jaz, Deveti junij in Kraljica Sanj, ki so bili med najbolj predvajanimi skladbami med letom 2004 in 2006, predvsem On je jaz. Pri drugi plošči, Manifest Ljubezni, pa smo šli v projekt precej bolj premišljeno, saj smo seveda nekaj že vedeli. Zamenjali oz. dodelali smo tudi sam zvok in zamenjali producenta. Pa ne zato, da bila prva plošča slabo sproducirana, ampak enostavno tako, da naredimo neko razliko. Seveda, pa smo slog glasbe poskušali obdržati enak, kar mislim, da nam je dodobra uspelo.

Čeprav ste album Manifest ljubezni izdali 2008, ste ves ta čas oboževalcem pripravljali singel, ki ste jih po obrokih lansirali na radijske postaje. Dolgoročno gledano, kaj je boljše za izvajalca: da najprej izdaja single in jih nato zapakira v album ali nasprotno: posname album in nato izdaja singel z njega?
Res je, izkoristili smo celotno ploščo Manifest ljubezni in vsako pesem posebej lansirali, kot singel. Zdelo se nam je, da je plošča dobra kot celota in poizkusili. Edina pesem, ki še ni bila izdana iz tega albuma, je Iluzija, ki jo bomo lansirali na radijske postaje januarja prihodnje leto, zato da zapolnimo ta čas, ko bomo v studiu pripravljali nov album. Po mojem mnenju je precej bolje posneti ploščo in potem lansirati single vsakega posebej, saj imaš neki izdelek v rokah, s čimer se lahko predstaviš, kar lahko promoviraš. Če izdajaš single, pa potem zapakiraš vse skupaj na ploščo, bi veliko ljudi reklo; ah, saj te pesmi pa že ima, to je že dolgo zunaj, to je staro".

Je bil singel, ki je zaznamoval skupino Bohem, že napisan ali vas ta naloga še čaka?
Težko odgovorim na to vprašanje. Večina bi rekla, da, in sicer je to pesem On je jaz. Po petih letih se pesem še vedno vsak dan vrti na radijskih postajah po naši republiki, ga slišim iz mimoidočih avtomobilov in tudi na koncertih se mi zdi, da je pri tej pesmi vse v zraku. Včasih se mi zazdi, da nekateri, mogoče malce starejši poslušalci, pridejo na naš koncert prav zaradi pesmi On je jaz. Če sam izrazim mnenje kot avtor, pa sem prepričan, da lahko v bližnji prihodnosti nastane še bolj markanten singel. Vsekakor pa bo pot do tam težka.

Vaša besedila se od drugih izvajalcev/skupin razlikujejo po tem, da se lahko poslušalec najde v vašem obsojanju, opisovanju, podoživljanju dogodkov. Kdaj nastajajo besedila? V kakšnih okolišćinah?
Besedila so nam zelo pomembna. Vse preveč je lahkotnih besedil, ki so sicer podprta z dobro glasbo, povedo pa nič. Takšne glasbe res ne maram poslušati. Ko pišem tekste, rajši opisujem svoj odnos do muhe, ki je v isti sobi kot jaz, in mi gre na živce, kot da bi na silo napravil 'pocukrano' besedilo, samo da bo "bestseller". Zato raje opisujem različne zgodbe, ki so se mi zgodile ali ljudem okoli mene in so realne, zavite v tančico, ter premešane z minimetaforami. In tukaj gre za iskrene zgodbe, v nasprotju s tistimi, ki napišejo v pesmih recimo, da j e "žur na plaži" v bistvu pa piše besedilo januarja. Za besedila je treba meti navdih, nekako ujeti trenutek. Pogoji so verjetno različni pri vsakemu, kakor pač komur paše. Sam sem veliko besedil napisal na železniški postaji ob pivu, vlaki pa so prihajali in odhajali in si izmenjavali tisoče različnih karakterjev, ki hitijo vsak na svoj konec. Tudi morje mi daje navdih, saj me pomirja.

Koliko pri pisanju besedil razmišljate o tem, kaj bo poslušalcem všeč
Nič. Najprej mora biti nam všeč, da lahko sploh začneš razmišljati, ali bo všeč poslušalcu.

Kakšnega besedila ne bi nikoli uvrstili na vašo ploščo?
Kaj tako obupnega, kot recimo tole:
Prižge zelena se na semaforju.
Pritisnem plin, naravnost proti morju.
Hitim, drvim, po eni stvari hrepenim,
ujeti ribice si želim.

Če pogledamo malo po domači glasbeni sceni, se počutite morda kot bo(h)emi na njej?
Naša želja je biti boem v pravem pomenu besede, vendar nam včasih zaradi več dejavnosti to ne uspeva. Smo pa dobri prijatelji, s podobno vizijo,s podobnimi sanjami, s podobnimi pričakovanji, kar je več kot dovolj, da se stvar uspešno "pelje".

Koliko se sploh ozirate na domače glasbeno dogajanje?
Oziramo popolnoma nič, jo pa seveda spremljamo. Če hočeš biti boljši od tekmecev, ga moraš dobro poznati.

Vašim oboževalcem omogočate preko vaše spletne strani vpogled v dele vašega vsakdanjika. Koliko vašega dela ostane prikritega?
Se mi zdi, da kar dosti ostane prikritega, ker čisto vsega pa ni treba, da ljudje vedo o tebi. Sicer nič kaj veliko ne skrivamo, ampak enostavno ne povemo. Če bi kdo vprašal, bi mu pa verjetno večina banda povedala, kar ga zanima, vsaj jaz bi.

Lahko za konec poveste malo več o vaši tretji plošči.
Mislim, da je tretja plošča zelo pomembna za nadaljevanje kariere. S prvo se registriraš, z drugo se izboljšaš, v tretji pokažeš, kaj znaš. Naslova še ni, imamo pa že končanih precej pesmi, za katere lahko rečem, da veliko obetajo. Na zadnjem koncertu v Ortu smo zaigrali dve čisto novi pesmi, prvič sploh, to pa je bil neke vrste test, da nam poslušalci potrdijo, ali delamo v pravi smeri. Za zdaj dobivamo odlične kritike in pohvale, kar ti da še dodatno motivacijo. Plošča upam, da bo v tem letu končana in pripravljena na lansiranje, seveda pa bomo prej zagotovo izdali kakšen singel, ki bo potem tudi na tej plošči. Če bi moral v enem stavko odgovoriti na zadnje vprašanje, pa bi rekel: "Manifest ljubezni bo spet prišel, le malce drugače ga bomo zapakirali."