V noči s četrtka na petek pa se je idila na dirkališču Salzburgring končala in znašli smo se sredi blatne zmešnjave, v kateri se je temperatura spustila tudi nevarno blizu ničle. A stisnili smo zobe, si nadeli gumijaste škornje in se prepustili tistemu, zaradi česar smo pravzaprav prišli na festival FM4 Frequency: glasbi.

Flogging Molly ukradli šov R.E.M.
Prvi dan festivala so bili prvo večje ime na glavnem odru liverpoolski The Wombats. Sredi popoldneva so razgreli že tako od sonca razgreto občinstvo, seveda je največ plesnega uspeha požela uspešnica Let's Dance To Joy Division. Sledili so ameriški indierockerji We Are Scientists, ki so se s prijaznostjo in nič kaj zvezdniško dostopnostjo izkazali tudi v zaodrju. Ogledali smo si še newcastelske Maximo Park, ki so množico spravili v zrak predvsem po zaslugi energetičnega frontmana Paula Smitha.
In čeprav so bili prvi dan kot zvezde večera na glavnem odru napovedani R.E.M., ki pa so nato pustili vtis "že videnega", so jim šov ukradli ameriški keltski punkerji Flogging Molly in spet dokazali, da se njihov žanr na festivalih odlično "prodaja" - v nedeljo so uspeh ponovili sorodni Dropckik Murphys. Za "Mollyji" so oder prevzeli melanholični Valižani Travis, ki so se z uspešnico Why Does It Always Rain On Me? izkazali za prave preroke.

Black Kids, trenutno vroče ime na britanski glasbeni sceni, ki pa prihajajo s Floride, so žal odpovedali nastop. Na zelenem odru pa smo si za konec ogledali odličen nastop elektronskega dvojca Digitalism.

Fantastična predstava Fantastičnih štirih
V deževni petek smo se prebudili z nič kaj visokimi pričakovanji, saj so organizatorji ta dan izkoristili za nekakšen "most" do sobotnih vrhuncev. A vseeno je bilo na sporedu nekaj omembe vrednih zasedb, kot so hiphoperji The Roots, pa Dirty Pretty Things, ki so ponudili solidno britpoprockersko predstavo (na čelu skupine je Carl Barat, nekdanja "duša dvojčica" Peta Dohertyja, ki je naslednji dan poskrbel za neprijetno presenečenje), britpoperski veterani The Charlatans in arogantni švedi The Hives, ki so množico segreli za Manic Street Preacherse, ljubljence 30-in-nekaj-letnega občinstva, ki se je pozibavalo ob njihovih precej žalostnih zvokih. Njihov koncert je, žalostno, zares zaživel šele s priredbo Rihannine Umbrelle. Nemško govoreče občinstvo pa je ponorelo, ko so se na oder sprehodili Die Fantastischen Vier, ki so poskrbeli za energičen šov na glavnem odru. Nekateri pa so si na zelenem prizorišču medtem raje ogledali Adama Greena ...

Doherty odpovedal, Killersi pohiteli
Po celodnevnem deževju je bila sobota kljub napovedanim glasbenim vrhuncem v znamenju utrujenosti in prezeblosti, a nas je pokonci držala misel, da nas zvečer čakajo The Killers s pravim spektaklom.
Po britanskih The Subways je med nastopom norveških "polkašev" Kaizers Orchestra do nas pricurljala vest, da je nastop Babyshamblesov (spet) odpovedan. Kako tipično. Kot je v zaodrju razkril bobnar Adam Ficek, je razvpiti frontman Doherty zamudil letalo, menda zaradi precejšnje alkoholiziranosti. Toliko o uspešnem zdravljenju. Že med Dropkick Murphys pa se je prostor kljub razočaranju oboževalcev "Shamblesov" pred odrom dodobra napolnil in spet oživel z "glamuroznimi" Killersi, ki pa so se pred mrazom v zavetje turnejskega avtobusa vrnili že po dobri uri. Ali pa se je vodja Brandon Flowers ustrašil luninega mrka, ki ga je med koncertom pomenljivo omenil?

Na zelenem odru si je poleg nastopa francoskih elektronskih gurujev Justice, ki sta napolnila prizorišče, le peščica najbolj vzdržljivih ogledala Trickyjev nastop, ki pa je bil menda vreden potrpljenja. Nato se je dogajanje preselilo v precej toplejši in do zadnjega kotička nabiti elektronski šotor, kjer so do jutra "razbijali" Pendulum.

Vtisi: bilo je lepo, a lahko bi bilo veliko lepše, če bi termometer pokazal kakih 20 stopinj več in bi bil program malce bolj strnjen, na primer na dva dni. Kar bi, navsezadnje, pomenilo tudi eno noč zmrzovanja manj ...

Alenka Klun

Nekaj festivalskih utrinkov si oglejte v fotogaleriji spodaj: