Klubski festival mnogoterih žanrov, ki se bo ob 19.00 začel s koncertom v Kinu Šiška, je v drugi izvedbi razširil svoj prostor na osem ljubljanskih prizorišč. Poleg Centra urbane kulture v Šiški, ki je glavni producent Menta, in AKC Metelkove mesta je vključil še Staro mestno elektrarno in Kavarno SEM. Kinodvor pa bo premierno v Sloveniji predvajal avstrijski film Fuck the Atlantic Ocean o mladem avstrijskem bendu.

To je ena od novosti letošnje izdaje, na katero so iz Slovenije izbrali izvajalce, za katere menijo, da imajo v prostoru popularne in alternativne glasbe mednarodni potencial. Povečini gre tudi za izvajalce s svežim albumom ali singlom, večina ima tudi izkušnje s tujino, je dejal Andraž Kajzer, ki Ment soorganizira skupaj z Matjažem Mančkom.

Od tujih izvajalcev bo dobro zastopana regija nekdanje skupne države, od Repetitor prek kantavtorske scene (Stray Dogg, Ana Ćurčin in Bebe na vole) do novincev, kot so psihedelični Pridjevi. "Tako na konferenci kot tudi na koncertih bo poudarjena beloruska scena, manjkali ne bodo niti Finci, Francozi, Danci, Litvanci," je povedal Kajzer.

Kar 300 razpravljalcev
Na mednarodni konferenci pričakujejo 300 delegatov, ki se tako ali drugače ukvarjajo z glasbo. Konferenčni del bo ponudil okrogle mize in predstavitve, med gosti bodo predstavniki festivalov, založb, koncertnih agencij, medijev, distribucijskih platform in poznavalci raznovrstnih glasbenih vsebin.

Svoje delo bo, denimo, predstavila Helen Sildna, vodja festivala Tallinn Music Week, ki je pomembno vplival na razvoj glasbenih poti v Estoniji in širše. Delovanje ene vidnejših neodvisnih elektronskih založb Ghostly International bo predstavil vodja založbe Jeff Owens, kako deluje otoški festival Glastonbury pa bo pojasnil Martin Elbourne, nekdanji agent zasedb, kot sta The Smiths in New Order.

Poleg tega se bo strokovni del osredotočil na podrobnejšo predstavitev nekdanjega jugoslovanskega prostora, dotaknil se bo digitalnega sveta, preverjal bo delovanje neodvisnih založb, se spraševal, kakšna je prihodnost glasbenih medijev. Raziskoval bo belorusko sceno ter prek agentov in festivalov ugotavljal, kakšne možnosti imajo v tem svetu novi izvajalci.

Kako spodbuditi zanimanje tujine?
Pri pripravi strokovnega dela je poleg Kajzerja in Mančka sodeloval Miran Rusjan, nekatere vsebine pa so nastale v sodelovanju z Ljudmilo in ekipo Multipraktik. Omenjena ekipa spremlja in obiskuje različne tuje festivale, kot so Tallinn Music Week, francoski MaMA Event, nizozemski Eurosonic ali hamburški Reeperbahn. Pri njih so našli vzor za ljubljanski festival, vendar, kot poudarja Kajzer, poskušajo obenem delovati po svoje, na prvo mesto pa postavljati glasbo in izvajalce.

Ob vprašanju, kaj tovrstni dogodek pomeni za slovensko glasbeno sceno, Kajzer izpostavlja večje zanimanje tujine za slovensko glasbo pa tudi za možnosti sodelovanja s tukajšnjimi glasbenimi akterji. "V zadnjem letu so slovenski izvajalci nastopili na kopici mednarodno prepoznavnih festivalov. Nekateri so se začeli močneje mrežiti s tujino, se dogovarjati s tujimi organizatorji koncertov, založniki... Obenem pa smo ugotovili, da je bilo mreženje tudi lokalno: spoznali in družili so se domači glasbeni akterji iz vse Slovenije, ki se sicer redkeje vidijo," pravi Kajzer.