Edina pristojna državna institucija za izvedbo postopka je sodišče. To na podlagi materialnih dokazov, ki jih izvedejo zapriseženi strokovnjaki za področje glasbe, ugotovi, ali je skladba dejansko plagiat. Zato se v presojo tega Združenje Sazas ne more spuščati in se od takih dejanj distancira. Sodišče od kolektivne organizacije lahko pridobi informacijo o tem, kako so skladbe prijavljene, in podatek o višini nadomestila, ki ga je avtorsko delo v tem času ustvarilo, sodišče pa na tej osnovi lahko določi materialno odškodnino avtorjem, ki so delo ustvarili oz. so imetniki pravice.
Breda Gros z urada je tako ovrgla trditve Mirana Rudana, ki je v četrtek po razkritju, da je pesem skupine Pop Design Na božično noč v resnici delo dveh nemških avtorjev, v pogovoru za MMC dejal: "Morda ne razumete razlike med krajo in plagiatom. Ne gre za to, da bi koga okradli, ampak je to priredba, za katero nismo mogli najti avtorja."
Slovenija se tako še vedno vznemirja zaradi razkritja, da je pesem Na božično noč, za katero so Slovenci 21 let verjeli, da je delo Toneta Košmrlja in Mirana Rudana, v resnici plagiat. Že v četrtek so se tako na razkritje, da je melodija Božične noči delo Nemcev Granta Stevensa in Mickija Meuserja, odzvali v Uradu RS za intelektualno lastnino in ostro obsodili ravnanje skupine, ki si je melodijo prilastila.
SAZAS: Situacijo bodo, kot kaže, rešili sami
Oglasili so se tudi v združenju SAZAS (Združenje skladateljev in avtorjev za zaščito avtorske pravice Slovenije), kjer pravijo, da so "v postopku ugotavljanja plagiatorstva za skladbo Na božično noč /.../ že pred časom navezali stik z zastopnikom originalnih avtorjev". Zapisali so še, da so o tem obvestili tudi Toneta Košmrlja, in dodali: "Kot kaže, bodo nastalo situacijo rešili dogovorno sami." Če se ne bi mogli dogovoriti, pa je za razreševanje tega vprašanja pristojno sodišče, še pravijo.
V uradu za intelektualno lastnino so v sporočilu za javnost zapisali, da bodo, če bodo ugotovili, da obstaja sum storitve kaznivega dejanja zaradi kršitve materialnih avtorskih pravic, podali pristojnim organom kazenske ovadbe. Kadar gre za sum kršitve materialne avtorske pravice, lahko namreč prijavo poda kateri koli organ ali institucija, kadar pa gre za kršitve moralnih avtorskih pravic, pa lahko ukrepa le avtor sam, pojasnjuje Grosova.
Vsak mora za svoje pravice poskrbeti sam
"Avtorska pravica je približno tako, kot če imaš avto - če ti ga kdo ukrade, greš na sodišče in vložiš tožbo," pravi in dodaja, da mora vsak avtor sam poskrbeti za svoje pravice. In kako to stori? Čeprav je načeloma dovolj, da samo zatrdi, da je neko delo njegovo, pa je koristno, da se avtor obrne na Avtorsko agencijo Slovenije, kjer mu za določeno delo izdajo potrdilo. "To lahko koristi, če zadeva slučajno pride na sodišče. Sodišče pač odloča na podlagi dokazov," opozarja Grosova. In več dokazov kot jih avtor ima, bolje je, saj se v tem primeru lahko postopek hitreje konča.
Zakon o avtorski in sorodnih pravicah v 167. členu določa:
Ob kršitvi izključnih pravic iz tega zakona lahko upravičenec zahteva:
1. da se prepovejo kršenje in bodoče kršitve;
2. da se odpokličejo predmeti kršitve iz gospodarskih tokov z upoštevanjem interesov dobrovernih tretjih oseb;
3. da se odstrani stanje, ki je nastalo s kršitvijo;
4. da se nepreklicno odstranijo predmeti kršitve iz gospodarskih tokov;
5. da se uničijo predmeti kršitve;
6. da se uničijo sredstva kršitve, ki so izključno ali pretežno namenjena ali se uporabijo za kršitev in so v lasti kršilca;
7. da se upravičencu prepustijo predmeti kršitve proti plačilu proizvodnih stroškov;
8. da se sodba objavi.
Grosova ob tem še opominja, da nekih splošnih meril za dokazovanje avtorstva v takih primerih ni, saj sodišče odloča od primera do primera. Na SAZAS-u o tem pravijo: "Edina pristojna državna institucija za izvedbo postopka je sodišče. To na podlagi materialnih dokazov, ki jih izvedejo zapriseženi strokovnjaki za področje glasbe, ugotovi, ali je skladba dejansko plagiat."
Kam se obrniti, če so kršene vaše avtorske pravice?
Sam urad za intelektualno lastnino ni pristojen za izvajanje kakršnih koli ukrepov v povezavi z uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine, so nam pojasnili, svetujejo pa, da se avtor, ki sumi, da so mu bile kršene avtorske pravice, obrne na carinsko upravo, tržni inšpektorat ali Generalno policijsko upravo (sektor za gospodarsko kriminaliteto). Izbira lahko med različnimi vrstami ukrepov - civilnimi, kazenskimi ali upravnimi.
Zakon o avtorski in sorodnih pravicah pa v 168. členu med drugim pravi:
- Za kršitve po tem zakonu veljajo splošna pravila o povzročitvi škode, če ni s tem zakonom drugače določeno.
- Kršilec je dolžan plačati upravičencu odškodnino v obsegu, ki se določi po splošnih pravilih o povrnitvi škode, ali v obsegu, ki je enak dogovorjenemu ali običajnemu honorarju ali nadomestilu za zakonito uporabo te vrste.
- Če je bila pravica iz tega zakona kršena namerno ali iz hude malomarnosti, lahko upravičenec zahteva plačilo dogovorjenega ali običajnega honorarja ali nadomestila za tovrstno uporabo, povečanega do 200 odstotkov, ne glede na to, ali je zaradi kršitve pretrpel kakšno premoženjsko škodo ali ne.
Od globe, prepovedi predvajanja do civilne in celo zaporne kazni
Avtor lahko tako vloži tožbo zaradi kršitve pravic, pri čemer lahko uveljavlja enega ali več zahtevkov - ko gre za krajo oz. plagiatorstvo v glasbi, lahko torej zahteva prepoved kršitve (ali z drugimi besedami - prepoved predvajanja skladbe), povrnitev škode (torej sredstev, ki jih je "lažni" avtor dobil na podlagi tega, da je neko delo predstavljal kot svoje) in tudi civilno kazen. Pravi avtor lahko namreč od tistega, ki je kršil njegove avtorske pravice, zahteva tudi civilno odškodnino, ki pa lahko znaša tudi 200 odstotkov višine povzročene škode, kadar gre za namerno kršeno pravico ali izrazito malomarnost, pojasnjuje Grosova.
Kršitve pravic intelektualne lastnine so lahko tudi kazniva dejanja - če gre za kršitev moralnih avtorskih pravic, sta zagroženi denarna kazen ali kazen zapora do enega leta, pri drugih kaznivih dejanjih (kršitev materialnih avtorskih ali avtorskih sorodnih pravic) pa je zagrožena kazen zapora celo do osem let.
Edina pristojna državna institucija za izvedbo postopka je sodišče. To na podlagi materialnih dokazov, ki jih izvedejo zapriseženi strokovnjaki za področje glasbe, ugotovi, ali je skladba dejansko plagiat. Zato se v presojo tega Združenje Sazas ne more spuščati in se od takih dejanj distancira. Sodišče od kolektivne organizacije lahko pridobi informacijo o tem, kako so skladbe prijavljene, in podatek o višini nadomestila, ki ga je avtorsko delo v tem času ustvarilo, sodišče pa na tej osnovi lahko določi materialno odškodnino avtorjem, ki so delo ustvarili oz. so imetniki pravice.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje