Na čelu 14. INmusica zagotovo najbolj izstopa britanska zasedba, a ko k njej dodamo še naslednje: Foals, The Hives, Suede, Garbage, Thievery Corporation ... so pričakovanja obiskovalcev pred festivalom, ki bo potekal med 24. in 26. junijem, visoka.

Zgodba INmusica se je začela leta 2006 na zagrebški Šalati, priljubljenem koncertnem prizorišču na prostem. Od takrat do danes se je veliko spremenilo, k sreči na boljše, je na začetku pogovora povedal ustanovitelj festivala in organizator Zoran Marić. A temelji INmusica sežejo še nekaj let nazaj: "V programu Multikultura 90. sem organiziral koncerte v "luknji" filozofske fakultete. Bili so to world music koncerti, na katerih je nastala ideja o INmusic festivalu. Program Multikultura je še naprej prisoten in živ na INmusicu, gre pa za najdlje trajajoči glasbeni program pri nas." Zoran je prek World musica pridobil zaupanje agentov največjih zasedb: "Dojeli so, da sem odgovoren, da mi lahko zaupajo organizacijo koncertov, saj je to posel, ki se začne graditi na zaupanju."

INmusic raste iz leta v leto in kljub vsem preprekam, na katere naletimo, je zadovoljen, kako se razvija. "Od zasedb, ki še niso nastopile na INMusicu in bi jih vsekakor radi videli na našem odru, sta Depeche Mode in Pearl Jam. To bi bil en korak naprej za sam festival, ampak obstajajo tudi takšne skupine, ki so res nedosegljive, kot so Rolling Stonesi ali U2, saj gre za zasedbe, ki nam niti ne odgovarjajo, saj nimamo tolikšne kapacitete," je dodal o načrtih za prihodnost.

Po željah za prihodnost in skoku v preteklost se vrnimo k letošnjemu festivalu. The Cure, Foals, Garbage so eni izmed vodilnih izvajalcev, ste zadovoljni s končno podobo programa?
Prihod vodilnih imen, kot so The Cure, Foals, Suede in Garbage ter številnih drugih, je potrditev kakovosti festivala INmusic. Gre za skupine, ki so na svetovnem glasbenem prizorišču ene od najbolj iskanih na festivalih. Letošnji program je glede na samo ceno vstopnic na visoki ravni, vsako leto se trudimo, da bi naredili čim boljši program. Gre za skupine, ki so na svetovnem glasbenem prizorišču ene izmed najbolj iskanih na festivalih.

Kako pridete do izbora nastopajočih, kakšna so merila? Koliko časa potekajo pogovori? Kdaj začnete razmišljati o imenih, ki bi jih radi imeli na naslednjem festivalu?
Skupine izbiramo na več načinov, vedno pa so med merili tudi želje občinstva. Idealna kombinacija je zmes kakovosti in priljubljenosti, in to je nekaj, kar skupina The Cure in Nick Cave imajo. Z velikimi skupinami pogajanja potekajo več mesecev, saj se mora niz dejavnikov sestaviti v celoto, da se neki festival vklopi v njihov razpored turneje. To je toliko težje za festivale srednje velikosti, kakršen je INmusic, ko se skupine, ki igrajo na velikih festivalih (več kot 50.000 ljudi na dan), odločijo še za nastop na srednje velikem festivalu.

Naslednji INmusic se načrtuje že ob postavljanju zdajšnjega festivala, včasih tudi prej.

Kako pa se spoprijemate z morebitnimi odpovedmi: leta 2016 je nastop odpovedala zasedba Skunk Anansie, letos Santigold ... Ali do konca trepetate ali se še kdo ne bo pojavil?
To so situacije, na katere nimamo vpliva in jih moramo sprejeti. Tudi izvajalci so le ljudje – zbolijo, imajo nujne družinske zadeve ... Pomembno je, da imamo v tem trenutku načrt B in se znajdemo brez preveč stresa. To je normalen pojav, ki se dogaja vsem, ki se ukvarjajo s tem poslom.

Ste zadovoljni z obiskanostjo festivala? Kateri gostje prednjačijo, vem, da izstopajo tudi Slovenci?
Zadnji dve izvedbi INmusica sta bili razprodani, kar samo potrjuje dejstvo, da gre za zares privlačen program, ki je dostopen tako cenovno kot glede na lokacijo. Število tujih obiskovalcev na INmusicu raste vsako leto. Zadnji dve leti je bilo razmerje domačega in tujega občinstva 60 proti 40 odstotkov, isto razmerje pričakujemo tudi letos. Največ jih prihaja iz Velike Britanije, Slovenije, Italije, Irske ter vse več iz Avstrije, Nemčije, Bolgarije, Romunije, Madžarske, Poljske ...

Slovensko občinstvo je že nekaj let močno prisotno na festivalu, še posebej v festivalskem kampu. Glede na geografsko bližino Zagreba mislim, da dober del slovenskega občinstva INmusic dojema kot domač festival, tukaj se počutijo kot doma, kar nas zelo veseli in zelo nam je pomembno pozitivno mnenje slovenskega občinstva.

Kako poteka prodaja vstopnic in kako se spoprijemate z navado ljudi, da te kupijo v zadnjem trenutku, kar je tudi tvegano, saj sta pretekla dva festivala pokazala, da so te lahko tudi hitro razprodane, potem pa sledi začudenje ljudi, kako jih ni več ...
Tudi letos pričakujemo odlično obiskanost, saj brez dobre prodaje vstopnic festival ne more obstati oziroma pokriti stroškov. Pomembno nam je, da je festivalska kapaciteta prilagojena količini ljudi in se obiskovalci počutijo udobno ter sproščeno, kar seveda omejuje število vstopnic v prodaji, pa tudi potencialen prihod. Kar se navad ljudi tiče, je to dolgotrajen proces ... Tukaj je tudi dejstvo, da je bil INmusic razprodan zadnji dve leti. Glede na omejeno število obiskovalcev je vse, kar lahko storimo, to, da pravočasno obvestimo občinstvo, da čim prej kupijo vstopnice, ker so bili pretekli dve leti številni neprijetno presenečeni, ko vstopnic ni bilo več v prodaji na samem vstopu na festival.

Ko smo ravno pri vstopnicah. Ne morem mimo pripombe ljudi, da se vstopnice iz leta v leto dražijo in da dnevna vstopnica stane toliko, kolikor vstopnica za vse tri dni. Kako tvegano je dvigniti ceno vstopnice, da ne bi utrpeli padca števila obiskovalcev?
Glede na rast cene izvajalcev iz leta v leto je dvig cen vstopnic nujen, če želimo zadržati kakovost programa. Zavedamo se, da dvig cen tvegano, toda temu tveganju se na žalost ne moremo izogniti. Vstopnice za INmusic so kljub majhni podražitvi še vedno daleč pod ceno preostalih festivalov po Evropi glede na program in imena, ki jih pripeljemo. Tridnevna cena za INmusic je od 2- do 3-krat nižja od evropskih. Za primerjavo – cena tridnevne vstopnice je nižja od cene vstopnic za samostojen koncert The Cure izpred treh let v Budimpešti ali Pragi ... INmusic promovira festivalsko kulturo, odprtost do različnih kakovostnih glasbenih žanrov ter do novih, še neznanih imen. Zaradi tega se tridnevna vstopnica bolj izplača kot enodnevna, saj kdor želi videti le vodilne izvajalce, potem mora tudi plačati ceno vstopnice, kot da gre na samostojen koncert te skupine, čeprav bo poleg vodilnega izvajalca lahko videl še deset odličnih glasbenih skupin.

Kar je še posebnost INmusica po moji oceni, je, da je veliko zrelejših obiskovalcev. Kakšna je povprečna starost vaših obiskovalcev?
INmusic združuje tudi starejše občinstvo, kar se sklada z rockovsko usmeritvijo INmusica. Dejstvo je, da je rock dopolnil 50 let in več in da ima še naprej številno občinstvo ter nove skupine, ki izvajajo to glasbo, kar je potrditev kakovosti rockovske glasbe. Slaba in površna glasba se ne obdrži dolgo, plitkost te pripelje do tega, da ta hitro utone v pozabo. Tako hitro prihaja do zamenjave novih izvajalcev, ki producirajo novo zabavo za širše množice.

Obiskovalci INmusica so starosti od 2 do 72 let. Program je vsako leto zasnovan tako, da vse generacije lahko najdejo nekaj zase. V zadnjih 14 letih so generacije zrasle skupaj z nami, tisti, ki so študirali ob prvem festivalu, danes na INmusic prihajajo z otroki, kar nas posebej veseli. Drugi mladi šele odkrivajo festival in ga prepoznavajo kot vstop v svet odraslih, seveda najprej skozi glasbeno prizmo.

V enem izmed intervjujev ste INmusic označili za največji rockovski festival v tem delu Evrope.
Gledano z vidika naravnanosti je INmusic največji rockovski festival v tem delu Evrope, glede na to, da so številni drugi festivali skozi leta izbrali drugo programsko smer. Daleč od tega, da v tem obstaja kaj slabega, predvsem gledano s poslovne logistike, ampak mi smo vseeno bolj konsistentni v svojih estetskih merilih – omenil sem že, da obstaja nevarnost, da se občinstvu nekritično servira vse, kar si zaželi, s čimer se izgublja kritična ostrina družbe. Veliko tvegamo s tem, ker se trdno držimo vizije, da INmusic nikoli ne postane nekoherentna zmes trendovske glasbe na čelu s komercialnimi zvezdami, ki realno najbolje kotirajo pri množičnem občinstvu. V glasbi obstajajo jasne razlike in estetske ravni, ki jih izobraženo in ozaveščeno občinstvo prepozna. Tako visoko tvegan posel na tako majhnem in zahtevnem trgu ima smisel, dokler prispeva k estetski kakovosti skupnosti, v kateri poteka, in to je smisel programsko jasno definiranega festivala.

Sami ste v preteklosti dejali, da je program INmusica med najboljšimi petimi ali desetimi v Evropi. Ali tako mislite tudi danes?
Ta izjava se nanaša na program iz leta 2017, ko so na festivalu nastopali Arcade Fire, Kings of Leon, Alt-J in Kasabian, ki so bili zares smetana koncertne sezone, v bistvu je šlo za povzemanje mnenja nekaterih najuglednejših glasbenih medijev. To leto je NME, ki je iz prve roke spremljal razvoj festivala, uvrstil INmusic med 12 najboljših festivalov na svetu, letos pa je, kot rečeno, INmusic imenovan za najboljši festival v Evropi, seveda v obeh primerih upoštevajoč ceno vstopnic in raven festivalske izkušnje, ki jo INmusic ponuja.

Iščete navdih v drugih festivalih, če da, v katerih?
Spremljamo druge festivale, vedno je dobro videti, kako se s tem ukvarjajo veliki festivali, kot so Glastonbury in drugi, učimo se od drugih festivalov in na svojih napakah, vse v želji, da bi bil INmusic čim boljši tako programsko kot organizacijsko. Zelo veliko je velikih festivalov, katerih proračun se giblje od 40 do 50 milijonov evrov, z velikimi programskimi vlaganji in visokimi cenami vstopnic prihaja tudi veliko število obiskovalcev z velikimi pričakovanji, ki jih s produkcijske strani zares ni lahko realizirati in jih upravičiti. Osebno ne vidim užitka v gneči s 100.000 drugimi ljudmi na betonski površini in spremljanje koncertov na videozaslonu, saj sem 100 metrov oddaljen od odra, ampak večini občinstva je očitno to čisto dovolj. Moram poudariti, da sta veliki ameriški korporaciji Live Nation in AEG prišli v lastništvo številnih evropskih festivalov, kar potencira trend megalomanskosti, zaradi česar je težko obdržati raven, na kateri smo, saj so cene skupin dramatično narasle. Videli bomo, kako bo ta korporatizacija festivalov na koncu končala in kateri od neodvisnih festivalov, kakršen je INmusic, ki je vseh manj, bodo sploh preživeli ta trend.

Zakaj bi moral vsakdo vsaj enkrat obiskati INmusic? Katere so njegove prednosti in najmočnejša stran?
Največja prednost INmusica je, da občinstvo lahko vidi program, ki je primerljiv s t. i. major festivali (festivali z več kot 50.000 ljudi dnevno), v intimnem okolju srednje velikega festivala sproščenega vzdušja. Videti največje skupine v ekskluzivnem butičnem ambientu je zares prednost pri občinstvu INmusica. Festival poteka v naravnem okolju jarunskih otokov, ki so sestavni del mesta, tako da gre za zmes urbanega in naravnega, kar predstavlja enega izmed redkih festivalskih ambientov.

Zagreb v času festivala preplavijo 'inmusicovci', kar zagotovo prispeva tudi k razvoju zagrebškega turizma. Kako sodelujete z mestom?
Brez podpore pristojnih institucij in ob prej opisanem trendu festivalskega delovanja s prihodom Live Nationa in AEG-ja na evropsko festivalsko prizorišče je prihodnost INmusica in vsakega drugega neodvisnega festivala, za katerim ne stoji trdno lokalna skupnost, negotova in tvegana.

V turističnem sektorju so prepoznali, da so glasbeni festivali močni motivatorji za t. i. city break turizem, to je razlog, zakaj so v največjih evropskih metropolah, ki imajo močno podporo mesta, začeli nastajati veliki festivali. Sodelovanje z mestom Zagreb in turistično skupnostjo mesta Zagreb napreduje, toda ta na žalost ni dovolj velika, da bi INmusic dosegel stabilnost, ki ga imajo drugi uspešni festivali, saj je podpora od okoli 5 do 7 odstotkov, kar je neprimerljivo s povprečno podporo festivalov v Evropi, ki se giblje na ravni 30 odstotkov skupnih stroškov izvedbe.