Britanska new wave-plesno-elektronska-poprock senzacija New Young Pony Club (NYPC) po letu 2010 - ko so občinstvu v Kinu Šiška "dali, kar so si želeli" (izpeljanka iz refrena njihove največje uspešnice Ice Cream - "I can give you what you want") - drži obljubo in znova prihaja med slovensko občinstvo: "Res je bilo neverjetno in zagotovo je eden izmed naših najljubših spominov s turneje, na katerega se radi spomnimo večkrat," je za MMC dejal edini moški član skupine, Andy Spence, ki je skupino ustanovil skupaj s pevko Tahito (Ty) Bulmer.

Po nastopu pri nas je za njih sledila turneja skupaj s Katy Perry, kjer so lahko na lastni koži okusili življenje popzvezdnika, je za MMC dejal Spence, a njenega občinstva jim žal ni uspelo privabiti v svoje koncertne vrste: "Morda smo bili malce preveč odrasli za njene oboževalce."

Cel pogovor s Spenceom si lahko preberete spodaj.

Zadnjič - in hkrati prvič - ko ste obiskali Slovenijo, ste obljubili, da se boste vrnili. Obljubo ste držali. Kako dobro pa se spomnite vašega nastopa v Kinu Šiška? Kaj je na vas naredilo največji vtis, ko ste bili pri nas?
Radi se zadržujemo v Sloveniji. V Kinu Šiška smo doživeli tako topel pozdrav naših oboževalcev in vedeli smo, da se moramo vrniti in še enkrat nastopiti pred njimi. Res je bilo neverjetno in zagotovo je eden izmed naših najljubših spominov s turneje, na katerega se radi spomnimo večkrat.

Zdaj se iz klubskega ozračja pri nas selite na festivalski oder. Tempo nastopov po festivalih je za izvajalca precej drugačen od samostojnih koncertnih turnej. Predvsem pa ima izvajalec manj časa, da spravi občinstvo v stanje, kakršnega si želi. Imate kakšen recept, kako spodbuditi obiskovalce, da vam sledijo že od prve minute nastopa? Kakšna je vaša skrivnost?
Naša skrivnost pri nastopih na festivalih je predvsem v tem, da uživamo v preigravanju glasbe obiskovalcem. Ljudje so na festivalih že sami po sebi bolj naklonjeni uživanju ob novi glasbi. Prav tako pa so že malce utrujeni od poslušanja in spremljanja toliko stimulacijskih stvari, zato je pomembno za nas, da stopimo na oder s "šusom". Veliko je pomembno od prvega vtisa. Obiskovalcem moraš pokazati, da si tam zaradi istega razloga, kot so oni: da se zabavaš. Hkrati pa pridobiš še super izkušnjo.

Kaj lahko pričakujemo od vas na Rock Otočcu?
Nove skladbe! Nove skladbe!

Ko ste za MMC izmenjali nekaj besed pred koncertom v Kinu Šiška leta 2010 ste bili precej skromni, ko je beseda nanesla na vaše glasbene kolege, češ da jih ne poznate toliko. Lani pa ste se podali na turnejo s Katy Perry. Kako so nastopi z njo vplivali na rast vaše skupine?
Super je bilo živeti življenje velike popzvezde. Vsaj za nekaj časa. Sami smo bili že sicer zelo uspešni, toda ne tako kot ona. In njeno občinstvo je zelo mlado in radovedno. Zabavno je bilo spremljati, kako so znoreli, ko so jo videli. Prav tako smo se na lastne oči prepričali o vsem, kar smo lahko prej samo brali: kako otroci čakajo noč pred njenim nastopom pred dvoranami in podobno. Sama je bila polna pohvalnih besed o naših nastopih pred njo, toda nismo si pridobili njenih oboževalcev na našo stran. Morda smo bili malce preveč odrasli za njene oboževalce.

Kaj je najpomembnejša lekcija, ki ste se je naučili ob tako intenzivnem koncertiranju na turnejah?
Glede na to, da smo na turnejah že od samega začetka naše kariere, smo se naučili, kako si lahko pridobiš pozornost občinstva in vzpostaviš tisto vez, ki povzroči, da se vsi kaj hitro začnemo zabavati. Prav tako, ko nastopaš toliko, kot mi, se naučiš, kako se spopasti s pravzaprav vsako težavo, ki se lahko pripeti na odru. Vse smo že doživeli. In nihče ne zmrzne zdaj. Nagci, ki tečejo po odru; plazenje moškega po odru, da bi lizal Tyine noge; skakajoča dekleta, ki se slačijo; eksplozija opreme; "izleti" članov skupine v zaodrje, da bruhajo in njihova vrnitev na oder. Morali bi prejemati dodatno plačilo za nevarnosti, ki nam pretijo na nastopih!

Ena izmed stvari, ki odlikuje NYPC, so tudi vaši remiksi. Koliko prostora jim dajete na živih nastopih?
Naši remiksi so res namenjeni drugim izvajalcem, ki so v njih vpleteni. Nikoli jih ne igramo v živo. Vrtijo se samo na didžejskih setih.

Izmed množice ste posneli tudi remiks skladbe Amy Winehouse Tears Dry on Their Own. Kaj vas je prepričalo, da ste se lotili njenega remiksa? In koliko je njena smrt vplivala na vas?
Amy smo imeli zelo radi. Bila je zelo topla in prizemljena oseba. Zelo smo bili počaščeni, ko nas je prosila, da naredimo remiks. Spoštovali smo njen talent, zato smo bili srečni, da smo ga lahko posneli. Pravzaprav smo bili na odru v Moskvi, ko smo slišali za njeno smrt. Bili smo na festivalu skupaj s še nekaterimi izvajalci, ki so bili njeni dobri prijatelji. Novica je zelo spremenila atmosfero v zaodrju, ker so bili vsi zelo žalostni. Veliko ljudi je nato nazdravljalo v njen spomin v hotelu tisto noč.