Olga Ogrin je bila rojena pod Kraškim robom v vasi Loka, kjer je odraščala pri stricu in teti, ki sta bila učitelja. Zaradi te vzgoje se je tudi sama v Škofji Loki izšolala za učiteljico. "To je bila aristokratska šola. Tam so bile same hčerke milijonarjev, jaz sem bila vedno najbolj uboga," je za Televizijo Slovenija povedala stoletnica.

V svojem bogatem življenju je počela vse mogoče – bila je šivilja, pletilja, učiteljica in delavka v računovodstvu. Prav zaradi te zadnje zaposlitve se je odločila, da bo pomagala glasbeni skupini svojega takrat 16-letnega sina Jadrana. "Sem jim rekla: 'Fantje, jaz vam bom kar koncerte organizirala.' In so bili zadovoljni. Oni niso niti pomislili, da morajo imeti menedžerja. Oni bi samo vadili in vadili naprej."

Ljudje, ki poslušajo njene zgodbe, pogosto ne morejo verjeti, kaj vse je morala storiti za koncerte svojih varovancev. "Na začetku smo rekli, da bom za začetek za koncerte skrbela jaz, potem bomo pa našli nekoga, ki bo to prevzel. A meni je to dogovarjanje z direktorji tako dobro šlo, da sem kar ostala," se je začetkov spominjala Ogrinova. "V Ljubljani v Tivoliju je bil inženir Kristančič, v Trstu je bil neki Napolitano, Italijan. Z vsemi sem se dogovorila. Vsi so se bali. 'Joj! Nam bodo razbijali. Preveč imajo publike.' Po enem tednu, ko sem se vrnila, smo se potem vseeno dogovorili za koncert. Po koncertu pa je bil in casso takšen, da ni bilo nikoli več težav za koncert. V enem dnevu smo zaslužili za ford kombi tranzit za devet oseb."

Olga si je tudi zamislila celostno podobo skupine, da bi jo lažje promovirali. S tem je sodelovala tudi pri gradnji temeljev poznejše jugoslovanske in slovenske glasbene industrije.