"Rezervni načrt" za konec koncertnega trojčka Itak Džafest po odpovedi elektronske popzasedbe Goldfrapp je postal prav pred dnevi z glasbeno nagrado brit za najboljšega britanskega izvajalca ovenčani Plan B. Drew je po sicer kritiško dobrem sprejetem, a ne najbolje prodajanem raperskem prvencu Who Needs Actions When You Got Words znova deloval kot vizualno poštirkani soul pevec, a še vedno z nekaj pridiha ulične grobosti.

Hitro "postreljane" uspešnice
Za pester uvod koncerta je poskrbel "beatboxer" Faith SFX, ki je samo z glasom in mikrofonom ustvarjal napeve in melodije starih uspešnic, kot sta I Like To Move It dua Reel 2 Real in glasba iz filmskega Botra. Množica se je hitro pustila zapeljati njegovemu talentu, in ko je na oder v družbi kitaristov, dveh močnejših temnopoltih spremljevalnih pevk v kratkih krilcih, bobnarja in klaviaturista prikorakal Plan B, je bilo vzdušje že primerno naelektreno za nastop zvezde večera.

Tudi Drew občinstvu ni pustil dosti počitka. Že hitro po začetku je "postreljal" veliki uspešnici Prayin' in Recluse, tiste počasnejše pesmi z albuma je postavil v 'drugi plan', spremljevalna skupina pa je odigrano poživila z reggaejavskim ali rockerskim navdihom. Tako so ponekod v območju cvilečega soula zastavljene originalne pesmi dobile koncertu primernejšo poskočno noto, sam Drew pa je večkrat pozval tehnike, naj dajo vse skupaj bolj naglas.

Beatboxer rešil karaoke
Plan B je koncert odpel z resnim izrazom na obrazu, nastop občasno popestril z vokalnimi triki Jamesa Browna in elvisovskim poziranjem, občasno prijel za roke mladenke v prvih vrstah, ki so še najbolj kričale ob veliki uspešnici She said. A kot se rado zgodi na koncertih, kjer precejšen del občinstva predstavljajo povabljenci in gosti organizatorja, ne pa zagreti oboževalci izvajalca, je navdušenje v dvorani počasi začelo upadati. To so opazili tudi glasbeniki na odru in morda znova premislili o pohvali z začetka koncerta, da ljubljasnko občinstvo res dobro pozna vse pesmi.

A topotanje z nogami in skandiranje sta kot vedno skupino priklicali nazaj na oder, Drew pa je bis začel s pozivom: "Kdor je za karaoke, naj pride naprej!" Del koncerta s karaokami se je začel s pesmijo Smokeya Robinsona in dvema dekletoma iz občinstva na odru, potem pa so se vrstile še skrajšane različice že precej izrabljenih soul in R & B zimzelenih pesmi, kot sta My girl in Stand by me. Znova je situacijo rešil beatboxer Faith SFX, ki je starim uspešnicam začel z glasom dodajati atmosfero in ritme zdaj priljubljenega dubstepa. Tako modernizirane različice pesmi Ain't no sunshine, Alorse un dance in Sealove Kiss from a rose so ne prav posrečen začetek odrskih karaok spremenile v zanimivo popestritev nastopa.

Ne ostanite predolgo!
Povsem za konec je skupina prihranila še najprimernejšo sklepno pesem iz repertoarja Plan B – Stay too long, ki je na koncu v odrapanem delu pospešila do skoraj punkersko divjaškega tempa. In v skladu z besedilom pesmi, ki govori o fantovskem večernem popivanju, so se tudi moški člani zasedbe na koncu v šali zravsali med seboj in tokrat nasmejani zapustili oder.
Pred začetkom pesmi Stay too long je Plan B z odra vse opozoril, naj ne ostanejo predolgo, da ne zaidejo v kakšne nevšečnosti. Velika večina je njegov nasvet upoštevala in iz Kina Šiška po koncu koncerta hitro izginila v ledeno sobotno noč.