Že res, da so za najbolj prepoznavno skupino v svetovnem merilu veljali švedski poprockerji, toda grla ljubiteljev Piva in cvetja zdaj že nekaj let najbolj zapojejo ob povratnikih na njihove odre. Tako je včeraj poleg Mi2, ki so nastopili na odru Zlatorog, največ obiskovalcev pod svoj oder zvabil še hrvaški pevec Gibonni na drugi strani mesta - na odru Jubilejnik.

Družabno in glasbeno dogajanje se je tako znova preselilo ob reko Savinjo. Vse od četrtka je Laško velik pano za svojo pivovarno ter zbirališče ljubiteljev piva (in cvetja). Toda v nasprotju s preteklimi leti se mu je letos še najbolj uspelo približati novemu cilju - da postane festival, ki je zanimiv ne samo za Laščane in prebivalce okoliških mest, ampak da z imeni, kot so Joe Satriani, Mando Diao in Phil X, privabi čim širšo množico.

Laško v času Piva in cvetja postane prostor za vse okuse. In prostor, kjer je festivalsko dogajanje - v glasbenem smislu - le delček mozaika. Letos so obiskovalci prvič ob vhodu lahko plačali simbolično vstopnino. Poudarek na lahko. Dva evra, kot je stal vsak plastični kozarček piva, so lahko obiskovalci prispevali za dobrodelni projekt, s katerim želijo organizatorji podpreti slovensko glasbo. Izkupiček bo namreč namenjen mladim nadarjenim glasbenikom in ljubiteljskim skupinam.

Ironično so bile prav postojanke, kjer so zbirali denar za simbolično vstopnino, ene redkih, na katerih niso točili piva. Tako kot vsako leto je tudi letos središče Laškega postalo ena velika točilnica, kjer so se razpredali štirje osrednji glasbeni odri. Klasično mesto je pripadlo odrom Jubilejnik, Club in Zlatorog, kot prijetna novost pa se jim je na Savinjskem nabrežju pridružil oder za ljubitelje elektronske glasbe, kjer so organizatorji v zgodnjih jutranjih urah ponudili zbranim nastop zasedbe Lumberjack. In najmlajšega izmed odrov napolnili.

A Laško ne bi bilo Laško, če ne bi kotičkov ulic zavzeli domači didžeji, ki so vsak s svojega vogala privabljali ljubitelje starih plesnih uspešnic, narodno-zabavnih poskočnic in seveda balkanskih turbofolk ritmov. Tako je obiskovalec lahko v eni sekundi hodil po ulici ob spremljavi skladbe Dva policaja Natalije Verboten, že čez nekaj korakov pa je lahko zaslišal klasiko Cece Pazi s kime spavaš.

To je eden izmed stranskih učinkov vrnitve vseh osrednjih odrov v središče mesta. Obiskovalci tako niso razdvojeni in pometani na različne konce (torej eni v središču, drugi v Jagočah, kjer je stal še pred dvema letoma plačljivi oder), ampak so skupaj in tako je tudi večja možnost, da se pridružijo dogajanju pod kakšnim odrom, kjer morda niso najbolj domači. A to povleče še eno slabo lastnost, ki se pogosto dogaja v Laškem, da postanejo koncerti kulisa za njihove debate.

Prvi nastop Mando Diao v Sloveniji
To so sinoči še najbolj občutili člani skupine Mando Diao. Skupina, ki si je pozornost svetovne javnosti pridobila predvsem na račun uspešnice Dance With Somebody, se je prvič ustavila v Sloveniji. Prišla je na krilih albuma Ælita, kjer so si privoščili nov synthrockerski zvok, ki je precej razburil njihove oboževalce. Z njim so se močno oddaljili od glasbe, s katero so s prvimi tremi albumi počasi prebijali v domove najprej Švedov (skladba Sheepdog s prvenca je bila tam velika uspešnica) in pozneje po svetu.

Po dolgem uvodu so nekaj čez pol enajsto uro zvečer na oder stopili pevec in kitarist Björn Dixgård, baskitarist Carl-Johan Fogelklou, klaviaturist Daniel Haglund, bobnar Patrik Heikinpieti in najnovejši pridruženi član, kitarist Jens Siverstedt.

Švedom je uspelo svoj repertoar, ki je vseboval osemnajst skladb, razvleči na dobro uro in pol muziciranja. Začetek je bil udaren, s skladbami White Wall, Sweet Ride - ko se je Dixgård že drl vmes, "Slovenija" - in Lady. A energija na odru je bila večja kot pod njim. "Da vas slišim! Se dobro počutite? Ploskajte z rokami," je začel z animacijskimi pristopi Dixgård.

Brez dvoma on ostaja osrednja figura na nastopih v živo, naj bo to zaradi tradicionalnega slačenja majice - tam nekje po prvih minutah, ki so namenjene za fotografiranje - raskavega glasu, krikov ali neskončnega spraševanja svojega občinstva o počutju.

"Mi smo Mando Diao iz Švedske," je nadaljeval v svojem slogu pevec in nadaljeval z repertoarjem, ki ga še najbolj zaznamujejo njihove skladbe s spremembami ritmov, kot je Never Seen the Light of Day, ki se s pomočjo večglasnega petja, iz popbaladice spremeni v napol poppankovski refren.

Mando Diao na koncu ostajajo mladeniči, ki ohranjajo tisto iskro "zafrkantstva". Tako ni nekaj nenavadnega, ko Fogelkloua zagledate za Dixgård, kako mu praska po hrbtu z roko, medtem ko je ta že čez drugo polovice skladbe The Band in prepeva: "Hold me, scratch my shoulder. Fold me, sue me, watch me going mad." In le nekaj sekund po tem, ko odpoje zadnji verz, vrže kitaro svojemu "roadiju", kjer se pošteno potrudi, da po metu ne bo najlažji sprejem.

"Dober večer, kako ste? Se imate dobro, Slovenija," je bila rdeča nit nagovorov tudi v nadaljevanju večera, ko so Mando Diao predstavili občinstvu svojo novo skladbo Money - korak nazaj h koreninam (a vseeno daleč od prvih dveh oz. treh albumov). Predvsem pa so s solažo na klaviaturah (ko se je Haglund ločil od hammonda) naznanili drugi del svojega repertoarja, kjer se izgubi sled za klasičnimi "Mandiči".

Skladba Sweet Wet Dreams, ki je njihov pobeg v osemdeseta leta oz. v dobo diskobalad, je bila šele začetek odklona od rokerskega večera, ko je še klaviaturist vzel v roke akustično kitaro. To je bila tudi napoved akustičnega vložka, ko je prišel čas za skladbe Losing My Mind, Mr. Moon (posvečen njihovim najzvestejšim oboževalcem) in Hit Me With A Bottle. Prav v tem delu se Mando Diao razlikujejo od svojih sopotnikov, saj je to njihov prikaz, da so vsi multiinštrumentalisti (tako boste videli bobnarja za ukulelami in v rokah pevca bobnarske palice) in da njihova glasba zaživi šele na odru. Prav tako pa se v tem delu še najbolj pozna odhod Gustafa Noréna.

Razgreto občinstvo Piva in cvetja je akustiko izkoristilo v druge namene kot za poslušanje. Dixgård in ekipa se je na stara pota vrnila s skladbo You Got Nothing On Me. Haglund se je vrnil za hammond, Dixgård je stopnjevanje v pesmi poudarjal s kriki "yeah" in teatralnim metanjem po tleh, kamor je usmerjal svoj pogled. A s skladbami Watch Me Now, Amsterdam, Lonely Driver in Down In The Past se nikakor niso mogli vrniti na smernice, ki so jih začrtali v uvodu.

Hkrati pa se je začelo ob tem neskončno ponavljanje: "Naj vidim vaše roke v zraku." A pozivi so naleteli bolj kot ne na neplodna tla (čeprav je Dixgårdu uspelo, da so obiskovalci na Trubarjevem nabrežju vsaj za nekaj sekund po njegovem nareku premikali roke iz leve v desno - a to ni bilo nič v primerjavi s poznejšo ponovitvijo s skupino Mi2).

Lekcija o miru in zavlačevanju
"Veliko je sovraštva po svetu, zato moramo peti ljubezenske pesmi," je poudaril Dixgård, ko se je bližal slovesu z balado Love Last Forever. S skladbo Down In The Past so znova spremenili dramaturški lok svojega nastopa v melodije prijetnejše ljubiteljem trših ritmov. V nadaljevanju je Dixgård legel na tla in se pokril z brisačo. "Mislim, da spi," je dejal kitarist in nadaljeval: "Mislim, da ga moramo zbuditi." Po nastali tišini se je kolesje začelo premikati in kmalu za tem so člani odšli z odra. Na tem mestu pa se je tudi začela dvajsetminutna lekcija, kako zavlačevati nastop, če imaš v rokavu samo še tri skladbe.

Dixgård in druščina so pokazali tri različne pristope: ena je bila vmesni vložek Presleyjeve priredbe Now or Never, s katero so pridobili vsaj pol minute. Druga je bila miritev občinstva s skladbo Ochrasy, ki ni ravno stalnica na njihovem repertoarju. "Res smo veseli, da smo v Sloveniji, ampak preden se bomo znoreli, vam bomo zaigrali pesem o miru," je poudaril Dixgård.

Zadnji dve dejanji, morda še najbolj pričakovani med občinstvom, ki se je končno vživelo v dogajanje, pa sta se sklenili s precej podaljšanima izvedbama skladb. Pri Glorii je šel Dixgård celo do prvih vrst, le da bi dobil želeni odziv občinstva ob skupnem prepevanju. Ob drugi vrnitvi na oder, ko je klaviaturist vprašal, ali občinstvo še vztraja, pa je Pivo in cvetje le dobilo svoj odmerek Dance With Somebody. "Naj vas slišim, kako vzklikate Yeah," je ponovil pevec vsaj enajstkrat, preden je dopustil, da z njim zapojejo to "je*** pesem", kjer so si samo sledile še vrstice: "I'm falling in love with your favourite song, I'm gonna sing it all night long, I wanna dance with somebody."

V Laškem tudi prvi večji nastop ManuElle
Štafetno palico so od švedskih poprockerjev, ki so pripomogli k temu, da je Pivo in cvetje festival z najmočnejšo poprockovsko zasedbo izvajalcev letos pri nas, prevzeli dečki iz Sotle, ki so že po običaju s skladbami, kot so Čista Jeba, Ko sem bil še mali pizdun, Sladka kot med, Brigita, Pojdi z menoj u toplice in drugimi, popolnoma hipnotizirali Laško. Nekaj podobnega je na odru Jubilejnik sinoči uspelo Gibonniju, potem ko je oder ogrevala slovenska predstavnica na Evroviziji ManuElla.

"To je moj prvi nastop kot ManuElla z bendom," je poudarila po koncu repertoarja, kjer je poleg nepogrešljive izvedbe Blue and Red ponudila še dve novi skladbi, ki sta napoved njenega prvenca, in paleto priredb. Tako so se po poskočnih ritmih ansambla Igorja in Zlatih zvokov po prizorišču širile skladbe Taylor Swift (Trouble), P!nk (Fucking Perfect, Try), The Common Linnets (Calm After The Storm), Alanis Morissette (Ironic), Cher (Walking In Memphis) in tudi od Marte Zore (Še si tu).

Ženske kvote je sinoči z odliko dopolnila tudi Yaya iz skupine Jinx, ki so za Pivo in cvetje pripravili svoj stalni železni repertoar. Tako ni manjkalo uspešnic, kot so Smijem se, Strijele na horizontu, Tamo gdje je sve po mom, Ljeto, Ruke, Sve se jednom mora vratiti, Koliko suza za malo sna, Na zapadu ... Retrokalejdoskop pa so kronali tudi s skladbo Bye Bye Bye.

A kogar na Pivu in cvetje ne prepriča glasbeni izbor, ima še vedno možnost, da se prepusti etnološkemu pridihu. Etnovas je bila s svojimi zgodbami kot varuh, da stare šege nikoli ne bodo pozabljene. Poulični vrvež z laško godbo na pihala in mažoretkami je vsak večer opominjal na še eno posebnost mesta in tudi letos bo na sporedu tradicionalna kmečka ohcet.

Več utrinkov sinočnjega dogajanja si lahko ogledate spodaj.