Gušti že dobro leto dni skupaj z novo pevko Emo Gagro, ki se je že dodobra vključila v samo skupino in se vživela v vlogo prvega glasu, predstavlja na svojih nastopih skladbe iz zadnjega albuma Naša stvar. Mi smo oba člana skupine ujeli pred pripravami na akustični nastop, ki sta ga ob pomoči mojstra kitarskih strun Petra Dekleve, priredila v ljubljanskem klubu Zlati zob.

Intimno vzdušje, kjer so obiskovalci za svojimi mizami lahko prisluhnili nekaterim starejšim in nepozabnim melodijam, ki jih je prepevala še Polona Kasal in tistim novim, s katerimi se Ema in Gušti vedno bolj približujeta tudi balkanskemu trgu. "Monotonost" je prekinil prihod nekdanjega Guštijevega "sotrpina" v skupini Big Foot Mama Grege Skočirja, ki je poskrbel za vokalno osvežitev večera.

"Ker je 'unplugged' osiromašen zaradi bobnov in basov, kar mi ne ustreza, sem povabil še Grego. Predvsem zato, ker ne želim, da en vokal zdolgočasi občinstvo," je pojasnil v pogovoru za MMC Gušti.

Z njim in Emo smo pred samim nastopom izmenjali nekaj misli o vse večji popularnosti akustičnih koncertov, njihovih nastopih in še o vedno aktualni temi: Evroviziji. Pogovor si lahko preberete spodaj.

Album Naša stvar je izšel pred dobrim letom. Po preigravanju v polni zasedbi so zdaj na vrsto prišli akustični koncerti. Kako je bilo "sleči" skladbe, ki niso nastale tako dolgo nazaj?
Gušti: Skladbe so nastajale zelo dolgo v akustični obliki: samo jaz in akustična kitara. Je pa res, ko se enkrat navadiš, da imaš za sabo celo skupino, se lahko zgodi, da je v akustični izvedbi malo oškodovan "groove". Ampak če jih tako prearanžiraš, da je pozornost bolj usmerjena na besedila in melodije, nastane gol "songwriting". In tako prideta besedilo in melodija še najbolj do izraza.

Kakšen pa je občutek za izvajalko, ko je ob akustiki več pozornosti usmerjene na vokal?
Ema: Jaz najraje nastopam v akustičnih izvedbah. Zato, ker se vedno pojavijo kakšne manjše spremembe. Pri nastopanju s skupino igramo že skoraj po šabloni, v vsakem primeru pa imamo manj prostora za improvizacijo. S tremi se je lažje dogovoriti o spremembah kot s celotno skupino. Tudi meni je to bolj zanimivo.

Zakaj v zadnjem času znova postaja trend, da se prirejajo akustični koncerti?
Gušti: To se tudi jaz sprašujem. To, da je malo drugače, je očitno trend. Jaz mislim, da zaradi tega, ker je sama svetovna produkcija šla v ekstreme: začeli so preproducirati samo glasbo in so se stvari začele vračati v samo bit glasbe: sama zgodba. Sama zgodba pa temelji na besedilu in melodiji. Izvajalec in glasba prideta do izraza zaradi svoje osnove. Akustični koncerti so postali že kar modna muha.

Ampak za akustični koncert ni dovolj, da mu vzameš "elektriko".
Gušti: Seveda ne. Če želiš, da skladba še vedno "dela" in ohrani sporočilo, ki jo ima na albumu z vsemi inštrumenti in zvočno sliko, moraš tako drugače prearanžirati, da skladba ni čisto drugačna, je pa kanček drugačna. Nekateri mislijo, če je "unplugged" koncert - ki je cenejši od navadnega nastopa -, da bo prišla tudi celotna skupina, ampak to ne gre. Jaz sem moral doma pustiti polovico skupine, kar mi ni ljubo. Pogrešam preostale člane skupine tudi v "unplugged" različici. Ampak zdaj ne vem, kaj je pretehtalo k preferiranju tovrstnih koncertov: ali kriza ali dejstvo, da je to "unplugged" in mislijo, da so koncerti cenejši. Jaz pogrešam še bas, tolkala, zvok klaviatur ... Toda mi trije smo se tako zaranžirali, da skladba ohrani smisel, ki ga ima tudi na albumu.

Nobena skrivnost ni, da je recesija zašla v vse pore družbe. Kako se to kaže na vaši glasbi in nastopih?
Gušti: Kaže se toliko, da padajo cene nastopov. Iskreno moram povedati, da ne vem, kako bomo snemali nov videospot, če sploh, ker to stane. Pač ... singel bo izšel brez videospota. Potrudili se bomo, da sama glasba ne bo trpela, ampak ne bomo pa šli za vsako ceno snemat videospota, če ni denarja. Tu se vidi recesija v glasbi. V sami vsebini glasbe pa se to ne bi smelo poznati. Največkrat so v krizah nastajale vsebinsko najboljše stvari.

Ema, z Guštijem in skupino ste med nastopi obiskali številna slovenska mesta. Je Slovenija res tako majhna država? Kako je bilo na nastopih?
Ema: Na nastopih je bilo zelo zanimivo. Nikoli si nisem mislila, da bom obiskala toliko slovenskih mest. Dobro, Slovenija je manjša kot Hrvaška, toda prepotovala sem več kilometrov po njej več kot po svoji lastni državi. Kar se tiče občinstva, pa moram priznati, da se počutim zelo sprejeta med njimi.

Kako ste se ujeli s fanti iz skupine? Kako je z njimi hoditi po nastopih?
Ema: Super, "rock life".

Kako je v vašem primeru videti "rock life"?
Ema: Jaz ne preživim toliko časa s fanti, ker sem iz Zagreba. Če gremo v Srbijo, preživimo skupaj par dni. Toda za zdaj se zelo dobro ujamemo. Že od prvega dne, ko smo začeli z vajami. Veliko je smeha, šal ... Pa tudi meni bolj ustreza moška družba kot ženska. Bolj so sproščeni. Ampak nočem, da se to zdaj napačno razume (smeh).
Gušti: Moram reči, da je ona pustila kar nekaj svojih ur življenja na vlaku. Mi namreč pridemo iz nastopov okoli dveh zjutraj domov in Ema je včasih morala še loviti vlak za Zagreb. Tja je prišla okoli petih in nato je morala še na taksi, ker tramvaji tako zjutraj še ne vozijo. Zanjo je bilo zelo naporno. Na srečo ima zdaj izposojen avtomobil.
Ema: Da, zdaj imam izposojen avtomobil in upam, da ne bo preveč snega in ledu v prihodnjih dneh, da bom lahko prišla na nastope, ker se nočem več peljati z vlakom (smeh).

Kam vas bo zdaj pot vodila?
Gušti: Mene osebno za nosom. Delali bomo naprej. V izdelavi je nov singel. Našo glasbeno ustvarjanje bomo predstavljali po singlih in ko bo dovolj materiala bomo izdali nov album. To ne bo jutri. Do tega bo preteklo še kar nekaj časa. Imamo kar nekaj ponudb za "unplugged" koncerte. In kar poln december, glede na to, da projekt Gušti ali pa skupina ali pa jaz, nismo toliko igrali v decembru, kot to počnemo letos. Imamo celo štiri nastope. Vau, bravo. In to plačane. Vau, bravo. Delamo naprej. Nimamo nobenih preambicioznih načrtov.
Je pa res, da so se zdaj začeli kazati rezultati na jugu. Dobili smo prve konkretne ponudbe iz Srbije. Tudi na Hrvaškem so zdaj, ko smo bili nedavno tam, vsi vedeli za Guštija in Emo. Tudi videospoti se zelo vrtijo na hrvaški nacionalni televiziji. To sem sam opazil. In tudi Slovenija nas je lepo sprejela, čeprav sem se bal na začetku, da ne bo zaradi hrvaščine.

Zakaj so potrebovali na jugu toliko časa?
Gušti: Vsaka normalna dobra stvar potrebuje nekaj časa. Nič ne gre čez noč. Tisto, kar pride čez noč, tudi hitro izgine. Upam, da mi ne bomo tako hitro šli, če že toliko časa prihajamo. Ne morem reči, da smo mi tam velike zvezde, ampak uredniki in glasbena srenja vedo za Guštija, kar je za slovensko-hrvaški projekt velik uspeh.

Na vaši strani na Facebooku smo lahko zasledili, da ste v dilemi, ali bi se prijavili na nacionalni izbor za Evrovizijo ali ne. Kako se je pojavilo to razmišljanje glede na to, da se še ne ve, ali bo Slovenija prihodnje leto sodelovala ali ne?
Gušti: (Smeh.) Res me veseli, da se še ne ve. Zdi se mi, da se je Evrovizija že toliko izrodila. In vprašanje: biti na Evroviziji ali ne biti, se mi zdi na mestu. Je pa res, da je imela Ema vedno željo, da nastopi na Emi ali Dori. Ona je odraščala z evrovizijskimi skladbami. Njej so bile skladbe zelo blizu. Kot mala je vedno spremljala Evrovizijo.
Jaz pa bi rekel absolutno ne Evroviziji, če bi me to vprašali pred desetimi ali petnajstimi leti - ko sem bil še bolj rokersko usmerjen. Zdaj pa, ko sem malo starejši, ne bom več nikomur rekel ne. Imam takšno mnenje, da greš lahko s skladbo, ki si jo sam ustvaril in stojiš za njo, kamor koli. In me ni sram z njo nastopati tudi pod kozolcem, če že moram. Ne bom nikoli rekel ne. Če bo kdaj priložnost, bomo šli. Debato sem pa sprožil, ker je sočna. Mnenja se krešajo. Skratka, Ema je izrazila željo in jaz se trudim ugoditi oz. spoštovati vsako željo v skupini.

Dora letos za vas odpade, ker so se odgovorni na Razvedrilnem programu hrvaške nacionalne televizije odločili, da bodo poslali na Evrovizijo klape.
Ema: Ja, Dora odpade. Verjetno tudi Ema. Prav o tem smo se pogovarjali pred kratkim, ko smo čakali na en nastop. Fantje so mi povedali, da pevci tam pojejo na plejbek, jaz pa tega ne želim. Ne vem pa, kako bi izpadlo, če bi midva tam z Guštijem stala na odru.
Gušti: Super, ne.
Ema: Ne (smeh).
Gušti: Kot Roxette.

Kakšno pa je vaše osebno mnenje: iti ali ne iti na Evrovizijo letos?
Gušti: Jaz se bolj nagibam k temu, da ne bi šli. V bistvu pa čakam neko povabilo z RTV-ja. Jaz se ne bom tam silil in prijavljal. Če se bodo dejansko odločili za dobre izvajalce in avtorje in če bodo povabili, bom šel delat. In če jim bo všeč, bomo šli. Brez povabila pa ne bom trkal na vrata.

Gušti in Ema sta bila skupaj s kitaristom Petrom Deklevo sinoči v Zlatem zobu, kjer sta pripravila akustično različico svojega repertoarja.