Ni črn, ni bel - Raiven je svoj glasbeni svet obarvala v barvo magente, kot je naslovila prvenec. Na njem projicira svoja prevpraševanja in opažanja ob spremljavi modernih elektronskih ritmov - in seveda harfe.

Je ena redkih slovenskih izvajalk, ki svoja sporočila podaja tudi vizualno - in ne le zgolj z glasbo. Oba elementa sta si v njenem primeru komplementarna. Prav zato so odri, kot je na Emi, za njo domači teren. "Ema je eden izmed redkih odrov - morda celo edini -, kjer je to (izražanje vizualnih elementov ob glasbi v enaki meri op. a.) dovoljeno," je povedala Raiven v pogovoru za MMC.

Letos je končala na tretjem mestu s pesmijo Zažarim, lani je s pesmijo Črno-bel v superfinalu le za nekaj glasov izgubila vozovnico za Stockholm. Obe sta na albumu Magenta, a tvorita zgolj 20-odstotni delež celote. Magenta prinaša sklop petih že izdanih skladb (Jadra, Bežim, Črno bel, Moj planet in Zažarim) s petimi novimi (Sijaj, Povej, Daleč stran, Firezone in Breakdown). Vse bo predstavila nocoj v Foundusu (Tobačna) ob izdatni vizualni podpori.

Skladbe so markacije razvoja - od začetkov z Jadri, v katerih je prispevala "zgolj" svoj glas in odigrala harfo, do novejših (Daleč stran, Sijaj, Breakdown in Firezone), kjer se predstavlja kot avtorica besedil in glasbe. Zvočna podoba je rezultat sodelovanja med producentom Jernejem Kržičem ter avtorjem glasbe in kitaristom Tadejem Koširjem. Kot avtorica besedil pa se podpisuje tudi Simona Jerala.

Magenta se giblje okoli d'n'b-, dubstep- in alt r'n'b-osi, ki jih povezujejo - kot bi dejala Raiven sama - "vesoljski" zvoki. Vse, kar lahko poslušalec pričakuje, je drugačnost - in rožnatega samoroga (v novem singlu Sijaj).

Več o albumu pa si lahko preberete v spodnjem pogovoru.

Ste si mislili, ko ste stali na odru Schengenfesta in v skupini Zebra Dots nadomeščali pevko Sasho Alexandro Danilovo, ki je bila takrat na porodniškem dopustu, da boste čez tri leta izdali svoj album?
Ne. Ravno zadnjič, ko sem videla oblikovno podobo albuma, sem bila presunjena. Rekla sem si: če bi mi kdo pred tremi leti pokazal ta album in dal poslušati te skladbe, me zanima, kaj bi rekla. Prav zanima me, ali bi ga sprejela z navdušenjem ali bi se čudila, kaj je ta elektronika (smeh). Takrat se mi še sanjalo ni, v katerem žanru bom ustvarjala.

Kako se je potem zgodil ta žanrski preskok?
Ne moremo govoriti o preskoku, ampak bolj o posledici. Veliko sem se družila s svojim producentom Jernejem, ki je močno vplival na moj glasbeni okus. Ne v tem, da mi je vsiljeval svoj okus, ampak mi je predstavil toliko dobre glasbe, da sem jo začela sama poslušati.

Kdaj ste odkrili, kako pomembno je za vas, da sami pišete skladbe?
To se je zgodilo pri drugi skladbi, ko sem odkrila, da imam tudi sama dovolj povedati, in se mi je zdelo škoda, da bi mi kdo drug polagal besede v usta. Besedila skladb dojemam kot govor in zakaj bi mi ga sestavljal nekdo drug, če imam sama dovolj idej, ki bi jih rada delila.

Še vedno so te skladbe brez refrenov - vsaj brez klasične strukture. Kako to?
Ne maram tipičnih vzorcev. Veliko ljudi mojih besedil sploh ne razume, ampak na koncu dneva se mi zdi najpomembneje, da lahko za njimi stojim in da mi nekaj pomenijo.

Po navadi smo zelo zaščitniški do tega, kar nam pomeni največ. Kako sami dojemate izdajo albuma? Navsezadnje zdaj delite nekaj, kar je samo vaše, z ljudmi.
Sem kar zaščitniška, ampak nimam težav z ljudmi, ki mi povejo, da jim ni všeč moja glasba. Razumem, da ne morem - in nočem - ugajati vsem. Sprejemam konstruktivne kritike, drugače je, če so te neutemeljene, potem se postavim v zaščitniški položaj do svoje glasbe.
Album prinaša deset skladb, pet čisto novih. Kako gledate nanj? Kot sklep neke celote ali zametek nečesa, kar še prihaja?
To je začetek smeri, v katero se bom zdaj usmerila. Zelo je opazen razpon med Jadri, ki je bila moja prva skladba, in zdaj zadnjo skladbo Povej. Zelo sta si različni in mislim, da se bom še naprej razvijala v to "čudaško" smer, ki smo jo zastavili s Povej (smeh).
Če bi imeli danes možnost, bi pustili, da so Jadra prvi singel, s katerim se bi predstavili ljudem?
Ne. Izbrala bi Povej.

Kako gledate nanje?
Rada jih imam. Zdijo se mi veliko bolj komercialno usmerjena - se pravi všečna širšemu krogu ljudi - kot preostale skladbe. Čeprav se na novem albumu tudi pojavita dve, ki sta bolj "jadrasti". Ampak da ne bo pomote: še vedno imam rada vse svoje skladbe in stojim za njimi.
V primerjavi s prvimi skladbami, ki ste jih predstavili, nove vsebujejo veliko več 'samplanja'. Je to Jernejev pečat?
Tako je. Sicer se odlično dopolnjujem tako z njim kot s Tadejem in skupaj tvorimo celoto, toda ti "vesoljski zvoki", ki jih je mogoče slišati v novih skladbah, so Jernejev pečat.

Koliko ste med ustvarjanjem skladb razmišljali, kako boste te "vesoljske zvoke" prenesli na koncertne odre?
Pri ustvarjanju glasbe se nismo ozirali na to, kako bo ta zvenelo v živo. Za zdaj nam je še vse pesmi uspelo dobro "zapakirati" tudi na odru, tako da me to ne skrbi. Poleg tega ne maram tega nazadnjaškega razmišljanja, ki ga ima veliko glasbenikov, da je treba vsa glasbila odigrati v živo. V tujini je to že popolnoma normalno, tukaj pa nas je čas že malo povozil.
Dve skladbi na albumu sta v angleškem jeziku – Firezone in Breakdown. Kdaj se počutite bolj domače - ko prepevate v slovenščini ali v angleščini?
Res je, dva sta v angleščini. Pri sebi sem opazila, da mi je veliko bližja izgovarjava v angleščini. Sicer je malo bolj posredna, kar zadeva izražanje čustev, to pa me moti. Rada bi, da več ljudi razume moja besedila.

Ena izmed skladb, kjer je 'samplanje' precej izpostavljeno, je Breakdown. Bi lahko rekli, da je to vaša najbolj osebno izpovedna skladba na albumu?
Bolj bi rekla, da je to Povej.

"Ni lepote v tem, kar se blešči." To je del skladbe Povej, a potem sledi popolnoma druga zgodba, kar predstavljate na odru - kot je bil recimo vaš zadnji nastop na Emi -, kjer se je vse vrtelo okoli luči.
Igra nasprotij - črno-bel (smeh). Povej govori o tem, kako ne bom delala glasbe, ki bo zadovoljila druga ušesa, ampak bom sledila svojemu srcu.

Zakaj so vam tako všeč motivi oči, besedna zveza "že te/me več ni"? Recimo Črno bel: "Korak naprej in že te več ni. Črno bel, si zdej, 'maš pisane oči." Samorog: "Zaprem oči in že me ni."
(Smeh) To je Tadejeva krivda - on me ves čas kopira (smeh). Rožnati samorog je bila Tadejeva domislica. Najprej je bil rožnati beli zmaj, ampak je na koncu nastal rožnati samorog (smeh).

Kaj želite poudariti s temi skladbami na albumu?
Odvisno je od skladbe do skladbe. Vse so svojevrstne in nekaj, kar ne bi pričakovali od drugih slovenskih izvajalcev. Nisem niti razmišljala, kaj bi rada sporočila zgolj z albumom, ker ima vsaka skladba svojo zgodbo.

Se kaj bojite, da bodo ljudje začeli primerjati vašo glasbo z Muff? Navsezadnje si delite del ustvarjalne ekipe.
Ne bi rekla, da se bojim. Vseeno je malo izvajalcev pri nas, ki ustvarjajo podobno glasbo kot mi z Muff. Upam, da jih bo še več, ker s tem se bo razširilo tudi občinstvo.
Koliko se ozirate na to, kaj ljudje mislijo o vas? Do katere mere ste jim pripravljeni ugajati?
Precej se obremenjujem z mnenji, ampak na koncu dneva je sklep isti: ne bi se prilagajala drugim. Velikokrat - predvsem na letošnji Emi - se je to pokazalo za dobro stvar. Še vedno sem zadovoljna z izidom. Ne predstavljam si, kako bi bilo, če bi zmagala s skladbo, za katero ne bi mogla stati na evrovizijskem odru.
Se iskrenost izplača?
Absolutno. Na koncu ostaneš sam. In le če si iskren, lahko mirno spiš.
Ste med dejavnejšimi slovenskimi izvajalkami na družbenih omrežjih. Koliko se vaša podoba razlikuje od tiste, ki jo prikazujete na družbenih omrežjih?
Še vedno si ne morem toliko privoščiti ... Težim k temu, da se ne bi preveč. Kot Sara sem še vedno dovolj 'odštekana', toda ne morem si privoščiti, da bi sredi Ljubljane hodila oblečena v obleki iz ogledal. Mislim ... bi (smeh). Samo ne vem, kako bi to funkcioniralo.

Koliko so dejanski kazalniki podpore - če to primerjate z nedavno izkušnjo na Emi?
Zdi se mi, da imam zelo veliko podporo. Mogoče si s to glasbo, ki jo ustvarjam, in z drugačnostjo ožim domet. Ampak tisti podporniki, ki ostanejo, so toliko bolj zvesti.
Vaša podoba temelji na drugačnosti. In drugačnost je danes postala tržna niša - do katere točke je pristna?
Pri veliko izvajalcih, ki so proizvod idej nekoga drugega in zapakirani tako, kot si jih je nekdo drug zamislil, vidimo, da imajo kratek rok trajanja. Tudi ljudje tega ne kupijo. Čuti se, če je drugačnost pristna.
Banks je rekla: "Če si dovolj pogumen, da se ne opravičuješ za to, kar si – je to boginja." Koliko se strinjate s tem vodilom?
Popolnoma.
Če bi morali postaviti v odstotke: kolikšen del pri predstavljanju vaše glasbe zasedejo vizualni elementi?
50. Verjetno me bo kdo zaradi tega gledal postrani - predvsem tisti, ki ne marajo cirkusa. Ampak zame je ob glasbi, ki jo ustvarjam, to zelo pomemben element. Sama se nimam samo za pevko - nič narobe s tem, če bi bila samo to - ampak v tujini imajo lep izraz, ki ga težko prevedemo v slovenščino - artistka.
Se zavedate, da v Sloveniji ni odrov za izražanje razmerja 50 : 50?
Se, popolnoma. Ema je eden izmed redkih odrov - morda celo edini -, kjer je to dovoljeno.
Kako boste potem reševali to zagato?
Nisem še našla rešitve. Najprej svet, potem ... (smeh).
Ne zgolj glasba, pri vas je orodje za izražanje tudi moda. Kaj je večji pobeg: glasba ali moda?
Glasba.
Album bo izšel v samozaložbi. Kako je, če si za vse sam? Zakaj niste šli pod okrilje kakšne velike založbe?
Veliko težje je, ampak brez Tadeja in Jerneja ne bi mogla doseči ničesar. Sama ne bi mogla obstajati, tako da gre vsa zahvala njima.
Koliko iluzij o realnosti slovenskega glasbenega trga je že padlo v vaših očeh do tega trenutka - do izdaje albuma?
Nisem si mislila, da glasbeni trg je tako majhen in da lahko tako hitro prideš v ospredje - če prideš v stik s pravimi ljudmi. Pa nisem si mislila, da so ti tako zaprti.

<-- Vsebina spodaj se je prenesla iz starega urejevalnika. Odstranite to vrstico in shranite/uredite novico. -->