Če kaj, je pri osmem studijskem izdelku barbadoške zvezdnice Rihanne šlo vse narobe. Prelaganje datuma izida, spreminjanje izvršnih producentov in nenapovedano "pricurljanje" na splet.

Po mesecih skrbnih priprav, v katere je bila vključena tudi spletna stran za prenašanje kodiranih sporočil in razkritje posebnih portretov v losangeleški galeriji, se je album ANTI na koncu "po nesreči" pojavil na platformi za prenašanje glasbe Tidal (katere lastnik je Jay Z).

Nekaj minut je bilo dovolj, da se je razkropil po spletu (Tidal je dal priložnost pevkinim oboževalcem, da so si ga lahko v prvih 24 urah prenesli brezplačno) in le dal vpogled v novo poglavje pevke, ki se je uveljavila s komercialno naravnanimi skladbami, kot so Umbrella, Diamonds, We Found Love, Only Girl/In The World, SOS ...

Napovedi albuma niso bile spodbudne, po izidu singla American Oxygen, ki naj bi napovedoval ANTI, je Rihanna naletela na blag odziv kritikov in javnosti. Devet mesecev po tem je pred njenimi oboževalci zvočno komercialno najbolj odklonilen Rihannin izdelek do zdaj.

Na albumu ni prav nobenega singla, s katerimi je pevka zapolnjevala praznino v zadnjem obdobju (ni skladb Bitch Better Have My Money, ni FourFiveSeconds, ki jo je posnela s Kanyem Westom in Paulom McCartneyjem). ANTI prinaša vse od akustičnih balad, eksperimentalnega r'n'b-ja, jamajškega reggaeutripa, psihedeličnih trenutkov in da ne pozabimo priredbe Tame Impala.

Kot so že ugotavljali na Guardianu, je ANTI poskus, da bi Rihanno speljali s poti manufakturne izdelave popglasbe. Rihanna se predstavlja nekje med romantičnimi stiskami in neizbežnimi omembami marihuane. V besedilih govori o spodbujanju ustvarjalnosti in iskanju večje svobode.

Po poti umetnikov ...
Poskus, da se razvije v "resno umetnico" je pri tokratnem izdelku nadgrajen z oblikovno podobo albuma. Celoto pa zaokrožuje krajša pesem v Braillovi pisavi. "Včasih se bojim, da me ne razumejo," zapiše na začetku. Vprašanje, ki se poraja, je, ali je ANTI poskus renovacije ali le začasni korak vstran. Zagotovo je drzen poskus, v katerem se pevka zateka v intimnejši svet.

Hkrati pa je zanimiv podatek, da je Rihanna od leta 2005 do 2012 izdala sedem albumov. Enega na leto. ANTI je tako lep povzetek vseh sprememb, s katerimi želi Rihanna predstaviti svoj "novi jaz". Vseeno pa ni brez referenc na pretekla dela. Skladba Consideration bo poslušalca spomnila na odnos Rihanne, ki ga je izražala na albumu Talk That Talk, medtem ko se singel Work, s katerim je naznanila dokončni izid albuma, spogleduje z albumom Loud.

Nekaj je jasno: z albumom je pevka spremenila pravila svoje igre. Prekinila je niz izdajanja skladb, ki so bile že takoj pripravljene, da pristanejo na potencialnem albumu največjih uspešnic. Če je besedilopiska in pevka Sia za skladbo Diamonds (pod katero se podpisuje kot avtorica), trdila, da se je Rihanna tako močno držala demoposnetka, da je imela občutek, kot da jo poje sama, se zdi, da je tokrat Rihanna našla svoj izraz.

Korak bližje "pravi Rihanni"?
"Veliko skladb ne želim izvajati, ker jih nimam za svoje. Želim skladbe, ki bodo brezčasne," je dejala pred kakšnim letom za MTV. Kljub izrečenim besedam in trudu, da zavije v svojo smer, se na albumu pojavi približno toliko producentov, kot se jih je pri prejšnjem. A vseeno se med sabo razlikujejo manj, kot so se v preteklosti.