Poleg ustanovnega člana skupine so v slovenski reggai skupini še Matej Horvat (bobni), Samo Pečar (bas), Beno Soršak (kitara) in Boštjan Jug (klaviature). Trenutno snemajo pesmi za svoj tretji album, posneli pa so že videospot za skladbo Plamen, ki si ga lahko ogledate spodaj. Pripravljajo pa se tudi za nastop na festivalu Overjam, ki se bo med 26. in 28. julijem odvijal na območju Šempetra in Vrtojbe.

"Rastafari zame ni religija, prej način, kako gledaš na življenje, duhovnost ter svojo funkcijo v družbi. Rastafari je ljubezen, rastafari je širše razumevanje, rastafari je pozitiva," je svoj pogled na svet in rastafarijanski način življenja opisal Tadiman. Več o njem in skupini pa v spodnjem intervjuju.

Skupina obstaja od leta 1998. Kako je nastala in kako ste se odločili, da boste igrali reggae glasbo?
Pri šestnajstih me je kot strela z jasnega zadela reggae glasba, rastafari livity - način življenja brez alkohola, cigaret, drog, živalskega mesa. Baza, na kateri še danes gradim. Glasbenik in vodja funk-punk skupine Slowly getting sem bil že prej, le da je z reggae glasbo, ki je nihče v Mariboru ni kaj dosti poznal, kaj šele igral, bilo dosti več dela. Na srečo sem že takrat šolo delno obesil na klin in rajši dosti igral ter hodil na festivale v Avstrijo in Italijo, kjer je reggae razvit že mnogo let. V Mariboru sem bil tako že pri 17 avtor radijske oddaje Jah meka man, ki je bila 100-odstotno posvečena reggae kulturi in je potekala vsak teden 13 let. Ekipo za skupino sem dokončno sestavil sestavil do leta 1998. Danes je iz originalne postave v Sitih hlapcih le še bobnar Mato.

Je reggae le glasba, ki jo igrate, ali živite tudi rasta življenjski slog?
Bila bi laž, če rečem da nisem rastadej, in to že 17 let. Ker sem avtor glasbe in besedil, velja to tudi za moje pesmi in moja dela. Čeprav rastafari zame ni religija, prej način, kako gledaš na življenje duhovnost ter svojo funkcijo v družbi. Rastafari je ljubezen, rastafari je širše razumevanje, rastafari je pozitiva.

Ime skupine Siti hlapci naj bi ponazarjalo slovenski narod. Menite, da je danes še vedno primeren opis za Slovence?
Rastafari je poznavanje preteklosti, zavedanje sedanjost in tako imate vektor, kam približno gremo. Prerok Marcus nas spomni, da je narod brez poznavanja svoje zgodovine kot drevo brez korenin. Jamajčani so bili sužnji 400 let, kaj pa mi? Oni so lačni še danes, kaj pa mi? Janez pač še vedno hlapčuje, na vseh nivojih. Najbolj moteče je rivalstvo in zavist med nami samimi. Nas delijo in vladajo. Kdo? Levi, desni, črni, beli, rdeči? Vsi z nalepkami na čelu in črvom v glavi. Reggae glasba je "one love" in njena misija je združevanje. Pravi rastafarijanec je hlapec le Jahju ali kakor koli že to imenujete.

Kako je z reggae glasbo pri nas danes in kako je bilo pred desetimi leti?
Ko sem sredi devetdestih začel kot reggae selector, radijec in glasbenik, si nisem niti v sanjah predstavljal, da se bo tudi pri nas to razvilo. Ko je bil prvi festival Soča Riversplash, sem bil čisto šokiran. Precej sem se trudil, da reggae ne bi bil le moda, ampak tudi kultura, ki v masprotju z modo ne izgine kar tako. Na žalost se ni razvil skoraj noben bend ali nova skupina, ki bi imela svoj zvok in glasbo. Pri nas bolj uspevajo soundsystemi in reggae didžeji, ki jih je kar nekaj in so prav tako izredno pomembni za razvoj reggae kulture.

Tudi vi ste nastopali na festivalu Soča Riversplash. Menite, da bo festival Overjam zapolnil praznino, ki je nastala po nekajletnem premoru reggae festivalov pri nas?
Jaz v Overjam verjamem, saj vem, da večji del skupine dela to iz želje po razvoju reggae kulture. V nasprotju s Sočo, ki je bila delana predvsem za biznis. Prav tako bo mešanje italijanske in slovenske reggae publike super za nas in njih. Vsekakor je veliko povpraševanja po reggae festivalih, pa čeprav na MTV-ju ni tako veliko reggae glasbe. Držim pesti.

Sicer veliko nastopate v tujini. Je drugje reggae bolj priljubljen kot pri nas?
Reggae je ponekod v Evropi prisoten že 30 let, tako da ima veliko sceno in tako združuje več generacij. Sam sem prav tako pevec italijanske reggae skupine Makako jump, s katero že štiri leta nastopam po Italiji in drugod. To je zame božansko, saj pridem v stik s pravimi reggae ljubitelji, ki so povsem druga publika, meni pisana na kožo. Nekako se mi zdi, da smo v zadnjih desetih letih veliko naredili, a še več zapravili. Ni važno, kako velika scena je, ampak kako deluje.

Ste že kdaj obiskali Jamajko, ali celo nastopili tam?
Na Jamajki sem bil pred desetimi leti. Bil je velik blagoslov, da sem otok obiskal kot gost pevca Richieja Ramsaya. V osnovi se nisem šel zabavat, ampak delat v studio v Kingstonu in Ochoriosu. Projekta nam potem ni uspelo narediti, tako da mi ni preostalo drugega kot glasba, zabava in lepa dekleta.

Trenutno snemate nove pesmi za svoj tretji album. Kdaj ga lahko pričakujemo in kakšne pesmi bodo na njem?
Na našem novem albumu so predvsem stare pesmi, ki so se nam do zdaj zdele preresne za domačo publiko in njeno reggae izobrazbo. Zdaj, v letu 2012, je čas, da ta material pride ven ne glede na to, ali bo ljudem všeč ali ne. To je vsekakor precej bolj globok album kot prva dva. Večji del pesmi je v angleškem jeziku.

Kaj so vaše najpogostejše teme pesmi?
Ne bi se znal dobro opisati kot avtorja. Vsekakor je kaj v smislu "baby I love you" pri nas redkost, prej "hlapci, zbudite se."