Začela sta v domačem Ohiu, kjer je Joseph prodajal vstopnice za nastope v klubih od vrat do vrat. Na dneve koncertov je njegova mama stala pred klubi in vabila študente: "Pridite pogledat mojega sina, kako igra." To je bilo pred štirimi leti. Ljudski pristop do občinstva je fanta pripeljal čez meje Ohia.

Trenutno uživata v slovesu največje ameriške zasedbe preteklega leta. V sredini januarja je njun singel Stressed Out pristal na lestvici desetih najbolj poslušanih skladb, medtem ko se je njun četrti studijski album po prodajnem uspehu znašel med Justinom Bieberjem in One Direction.

Sta varovanca založbe Fueled by Ramen - tiste založbe, ki je dala krila skupinama Fall Out Boy in Paramore - toda nikar ju zato ne tlačite v žanr punkpopa. Twenty One Pilots sta ena izmed najtežjih zasedb, ki bi jih lahko popredalčkali. Njune skladbe odlikujejo sporočilna besedila, ki na trenutke spominjajo na Macklemorjeve rime, po drugi strani je izrazit klavirski pop, ki se spogleduje tudi z reggae ritmi. Dodajte temu še hardrock energijo in občasno ukulele in dobite zmes, ki trenutno spravlja najstnike (in vse tiste mlajše po duši) v norijo.

Na odru sta dva, ampak zasedeta prostor cele skupine. Joseph igra baskitaro, klavir, ukulele, poje in rapa. Dun - nekdanji skejter - pa narekuje ritem ob spremljavi posnetih matric. Nenavadna kombinacija, ki je našla svoje občinstvo. "Znašla sva se pod velikim pritiskom, ko sva morala izbrati žanr in se ga držati," je priznal Joseph v intervjuju za revijo Rolling Stone. "Ljudje so mi velikokrat govorili, da ne morem početi vsega sam. Toda odvrnil sem jim, da tega ne poskušam. Samo želel sem izraziti sebe," je dejal pevec.

Singel Stressed Out je z mešanico rapa in rocka pomenil slovo od njunih najstniških dni. Na albumu Blurryface (iz leta 2015) se fanta lotevata tem, ki jih boste v popularni glasbi našli le še redko - z negotovostjo, preganjanjem lastnih misli in spraševanjem o svetu. Svoj pogled na svet sta v zadnjem krogu nastopanja podkrepila še z vizualno podobo. Vse se vrti okoli lika Blurryface. "Gre za fanta, ki predstavlja vse stvari, zaradi katerih sem negotov," je priznal Joseph v intervjuju za MTV News. "In ko razmišljam, kako me negotovosti lovijo, se počutim, kot da me nekdo davi," je pojasnil, zakaj nastopa s pobarvanimi rokami in vratom.

A nič ni naključno. Niti ime. Twenty One Pilots je rezultat filozofije, ki si jo delita Joseph in Dun. Prihaja iz igre Arthurja Millerja All My Sons. Zgodba govori o vojnem podjetniku, ki zavedno pošlje v Evropo pokvarjene letalske dele med drugo svetovno vojno. Ob tem ga najbolj skrbi, da bo izgubil denar, če prizna napako. Rezultat pa je smrt 21 pilotov.

Brez iskanja lažje poti
"Z zgodbo se lahko poistovetim z vidika, da je treba za dosego prave odločitve vložiti več dela. Od tebe zahteva tudi več dela, zato se lahko zdi, da delaš korak nazaj," je razlagal Joseph, ki je zaradi glasbe zavrnil košarkarsko štipendijo na univerzi Otterbein. Danes fanta svarita drug drugega, da bosta "odposlala svoje dele teles", če bosta izbirala lažjo pot.

Zanimivo je dejstvo, da je duet dobival vedno večjo podporo v času, ko sta zavračala bogate ponudbe velikih založb in za turnejo zavračala menjavo kombija za avtobus. Še več: za turnejo, na kateri se mudita pravkar, sta zavrnila zelo bogato pokroviteljstvo.

Oba sta odraščala v konservativnih okoljih, kjer je prevladovala krščanska vera. Josephov oče je bil ravnatelj na krščanski srednji šoli, ki jo je obiskoval Tyler (pred tem ga je doma šolala mama). "Rekel sem ji, da želim postati košarkar, zato sem moral vsak dan 500-krat metati na koš, ki smo ga imeli na dvorišču," se je spominjal Tyler. "Če sem se približal košu, jih ni štela. Potrkala je po oknu, ki je bil blizu kuhinje, in pokazala na črto za tri točke. Ampak trening sem moral končati pred večerjo - če nisem, nisem jedel," se je spominjal.

Veliko več omejitev je bilo pri Dunovih. Videoigre in rock glasba so bile prepovedane. "Albume, kot je Dookie iz skupine Green Day, sem skrival pod posteljo. Včasih sta me oče in mati zalotila in se res razjezila. Našla sta krščanske alternative, kot je Relient K, in me prisilila, da sem jih poslušal," se je spominjal Dun. Staršema se je uprl v najstniških letih, kar ga je skoraj stalo odhoda v vojaško šolo.

A sčasoma sta se ohladila in dovolila Dunu, da je postavil set bobnov, ki jih je seveda plačal sam, v kleti. Ni se odločil za študij. Odselil se je k prijateljem in igral v lokalnih skupinah, medtem ko je delal v prodajalni glasbil Guitar Center. "Nekega dne sem vprašal očeta, ali je razočaran, ker delam za minimalno plačilo in ker nisem šel na faks. Nikoli ne bom pozabil njegovega odgovora. Rekel je, da ni pomembno, koliko denarja zaslužiš ali kaj delaš, ampak je pomemben značaj. Zato je bil ponosen name," je dejal Dun.

Usoden obisk koncerta
Z Josephom sta se srečala leta 2010. Joseph je očaral prijatelje s tem, ko se je hitro naučil preigravati skladbe Beatlov in Dionov. S prijateljema je ustanovil začetno postavo Twenty One Pilotes. Dun jih je prvič videl na kampusu Ohio State. "Vse mi je bilo všeč na njih, razen dejstva, da nisem bil zraven," se je spominjal. Minilo je še eno leto, preden je prvotni bobnar odšel iz skupine in je Dun obul njegove čevlje.

Vmes sta z Josephom postala najboljša prijatelja. Do leta 2012 se je Joseph razvil v neustrašnega "frontmana", ki skače po odru in hkrati ohranja tesno vez z občinstvom. In iz malega mesteca ju zdaj pot vodi po vseh večjih koncertnih prizoriščih po svetu.