Britanska plesnoelektronska zasedba Faithless se je po šestih letih vrnila v Zagreb, in to ravno na "peklensko soboto", kot so jo grozeče napovedovale naslovnice hrvaških medijev. Na koncu dan, ki je vključeval protivladne proteste, večni nogometni derbi in zborovanje kmetov s traktorji na mestnih ulicah, vendarle ni bil tako peklenski. No, vsaj v bližini Doma sportova, kjer je potekal koncert, ne.

Točno ob 21. uri, kot je bilo napovedano, so na oder stopili Faithless, ki jim je, čeprav so (ali ravno zato) že več kot 15 let del glasbenega prizorišča, od katerega se zdaj, kot so napovedali pred dnevi, poslavljajo, uspelo napolniti veliko dvorano omenjene športne dvorane.

V Zagreb so tokrat prišli zaradi promocije novega (in zadnjega?) izdelka The Dance, kot pove že sam naslov, njihovega najbolj plesnega do zdaj (za takšnega ga je označil tudi Maxi Jazz). Med nove pesmi Sun To Me, Feel Me in Tweak Your Nipple so vpletli "klasike", kot so God Is a DJ, Mass Destruction, Insomnia, What About Love, Salva Mea ...

In spet, tako kot pravijo tisti, ki so jih nedaleč od tega prizorišča videli že pred šestimi leti, Faithless svojih "vernikov" nikakor niso razočarali. Še več, dvorano (tudi gledalce na tribunah, kjer je bilo ozvočenje pričakovano neprimerno slabše od tistega v parterju) so držali na visokih obratih večino koncerta (no, brez krajših "reggaejaško" obarvanih vložkov pač ni šlo), ki bi mu lahko očitali le dolžino oz. kratkost, saj se je Maxi, vidno navdušen nad navdušenjem v skoraj polni dvorani - "Ko sem danes prišel na oder, sem bil utrujen, a vi ste fantastični!" je dahnil - od nas dokončno poslovil že dvajset minut pred enajsto, in to s pesmijo Not Going Home, ki sicer odpre novi album.

Še en vrhunec je prišel v kratkem bisu s pesmijo We Come One, pod katero so se (spet) tresle tudi pregovorno bolj umirjene tribune.

Čeprav smo si, ko so se v dvorani prižgale luči, želeli še, so nekateri nato ugotavljali, da je bilo morda bolje, da so Faithless odšli takrat, na vrhuncu.

Alenka Klun, foto: Ana Jurc