20-letna hitro govoreča Harlemčanka še nima pogodbe z založbo, a je hipsterje po svetu (tudi po zaslugi zapisov o njej na njihovi "glasbeni bibliji" Pitchfork) hitro obnorela s pesmijo 212 o užitkih pri oralnem seksu (nosilni verz pesmi je "I guess that cunt gettin' eaten"). Na dušo jim je popihala tudi s priredbo Slow Hands brooklynskih temačnežev Interpol.

Banksova je hodila na umetniško gimnazijo La Guardia na Manhattnu, na kateri so se šolala tudi zveneča imena, kot so Liza Minelli, Al Pacino, pa tudi Nicki Minaj. Že kot otrok je nastopala v off-broadwayskih predstavah, njena prva ljubezen so bili muzikali, pri 17 pa je začela pisati lastne raperske komade, katerih so glasbeno podlago sestavljali zvoki sintetizatorjev, obskurni indierock sampli in techno.

Prvenec pod okriljem Paula Epwortha
A dnevi miksanja v njeni domači sobici so mimo, Azealia svoj prvi album ustvarja z britanskim producentom Paulom Epworthom (med drugim med svoje varovance šteje Florence and the Machine), o založbi se menda, potem ko z XL Records niso prišli do dogovora, še pogaja. Banksova napoveduje slog, podoben tistemu pesmi 212, torej elektropopploščo z nekaj pridiha "raperske prasice" in "R & B-ja za zimske urice v slogu Aaliyah". Otok bo v živo napadla februarja kot predizvajalka na koncertih Two Door Cinema Club, kmalu zatem pa bo police tudi album.

Zakaj je po mnenju uredništva NME-ja prav Azealia najbolj kul? Zaradi mešanice "mladostnega uporništva in je*i se pristopa". Pri Guardianu so jo označili za "manjkajoči člen med Millie Jackson in Mantronix". Pri Pitchforku pa opažajo nekakšno nasprotje med "gledališko piflarko" in "vzhajajočo zvezdo ostrojezičnega rapa". Azealia nikakor ni lažno skromna, o sebi je povedala: "Sem po*ukano nadarjena. Ne odpiši me zlahka, saj kmalu pridem nad tvojo rit."

Pri BBC-ju so jo uvrstili med tiste, ki bodo najbolj krojili glasbeno podobo leta 2012, kar pa bi lahko hipsterje tudi odvrnilo, ugotavlja Neil McCormick v Telegraphu in Banksovi napoveduje temno usodo: da je naslednje leto na NME-jevem seznamu ne bo niti med "top 50".

Pred dnevi je mlada glasbenica na Tumblrju objavila novo pesem Liquorice, ki je Michaela Cragga z Guardiana spominla na Missy Elliott, pa tudi na Nicki Minaj, saj naj bi bila Azealia sposobna preskakovati med vokalnimi slogi: med igrivo agresivnim, peresno lahkim in genialno opolzkim (tudi v novi pesmi v slengu omenja pi*de, ku*ce in kokain, na primer).