Začetek koncerta sivobradega pevca iz Vojvodine, ki slovi po svojih globokih besedilih, je bil napovedan za 21.00, a ko se nekaj minut po tem še ni prikazal, so se iz občinstva že oglasili glasni žvižgi in nestrpni klici. Ti so nazadnje na oder le priklicali Đoleta in njegovo spremljevalno Panonsko mornarico, vso v belem, najprej pa so seveda zazveneli zvoki pesmi Panonski mornar.

Balašević je na oder najprej prišel z mornasko čepico in trobljo, oblečen v moder suknjič, vse to pa pa je kmalu odvrgel ter ostal v preprosti majici s potiskom, posvečenim tokratnemu obisku Ljubljane, in širokih hlačah z velikimi žepi, kamor med nastopi tako rad vtakne svoje roke. Sledila je pesem Neki novi klinci, nato Prva ljubav, v tem času pa sta na oder prileteli tudi plišasti igrački, ki ju je Đole sprva stiskal v naročju, nato pa ju lepo posadil na sod sredi odra, da sta lahko v večeru uživali iz prve vrste.

58-letni pevec je nato slovensko občinstvo popeljal skozi večer v svojem slogu, pesmi je pospremil s humornimi vložki, anekdotami in komentarji, ki so izbavljali glasne aplavze.

Đole je na sceni že več kot 30 let, zato se tudi sam dobro zaveda, da je celo triurni glasbeni večer preprosto prekratek, da bi vanj strnil vse svoje uspešnice, ki bi si jih njegovi oboževalci želeli slišati.

A ljubljansko občinstvo je v četrtek vseeno slišalo pesmi Priča o Vasi Ladačkom, Bezdan, Poslednja nevesta, Naposletku, Namćor (Ne volem), Slabo divanim madjarski, Miholjsko leto, Aco Braco, Boža zvani pub, Devojka sa čardaš nogama, Mirka, Čivutski vrt, D-moll, Galicia, Provincijalka, Ringlšpil in mnoge druge.

V Balaševićem repertoarju je sicer tudi veliko pesmi z politično in protivojno tematiko, ki jih je okoli leta 1990 pisal kot po tekočem traku in si s svojim nasprotovanjem balkanski moriji in režimu Slobodana Miloševića prislužil status mirovnika, ki se ga drži še danes. A za pesmi, kot so Samo da rata ne bude, Čovek sa mesecem u očima, Tri put sam video Tita maršala, Dok gori nebo nad Novim Sadom, tokrat ni bilo prostora.

Ko se je Đole po skoraj treh urah petja in pripovedovanja poslovil, njegovih oboževalcev ni preveč zaskrbelo, saj so vedeli, da je "pozabil" vsaj še nekaj pesmi, brez katerih pač ne gre. In res se je vrnil s Svirajte mi jesen stiže, Dunjo moja, ki jo je - sodeč po odzivu - slovensko občinstvo najbolj težko pričakovalo. Nato jim je namenil še nekaj pesmi, kot so Slovenska, Lepa protina kči, Portret života mog in se simbolično poslovil - tokrat pa čisto zares - s pesmijo Odlazi cirkus.

V priloženem videoposnetku si oglejte utrinke z Balaševićevega koncerta v Križankah.