Ob podpori 30-članskega spremljevalnega orkestra so zbrani v ljubljanski dvorani Stožice na odru pozdravili Gorana Bregovića, Alena Islamovića in Mladena Vojičića - Tifo.

Na Bijelo dugme se danes lepijo številne oznake, od nespornega fenomena do lepega spomina. Očitno obstaja neka skrita vez z občinstvom, da te pesmi po vsem tem času še vedno privlačijo poslušalce vseh generacij na ozemlju nekdanje Jugoslavije. "Glasba si skrivnostno utre pot do ljudi. To je prvi človeški jezik. Številne naše skladbe, nekatere sem napisal jaz, so zdaj skupne vsem nam," je za TV Slovenija pojasnil ustanovni član zasedbe Goran Bregović.

Bregović vsako novo prebujenje skupine Bijelo dugme primerja z obletnico mature, a hkrati poudarja, da če bi skupina avtorsko delovala tudi danes, bi najverjetneje sodelovala z orkestrom. "Vmes se je vse spremenilo. Doživeli smo dve industrijski revoluciji, skupne države ni več. Zakaj bi skupina ostala enaka?"

Založba Jugoton jih je nekoč želela spraviti tudi na zahodni trg, vendar brez uspeha, saj nove skupine Uriah Heep tam pač niso potrebovali. Glede na to, da danes polnijo dvorane po svetu, pa bi lahko sklepali, da jim je to končno uspelo. "Pomislimo, kaj je domovina. To je čustveno področje, ne pa zemljepisno ali politično. Zaradi vseh teh vojn se je naše čustveno področje razširilo po svetu."

Ob koncu pogovora je Bregović poudaril, da Bijelo dugme danes žene le nostalgija in skupina nima več ustvarjalnih ambicij.

Več si lahko ogledate v spodnjem prispevku.