Andreas in Mariam sta s prvencem Heartcore navdušila svet nove glasbe in glasbene kritike. Pod okrilje ju je vzela referenčna založba Leaf Label (Caribou). Foto: Organizator
Andreas in Mariam sta s prvencem Heartcore navdušila svet nove glasbe in glasbene kritike. Pod okrilje ju je vzela referenčna založba Leaf Label (Caribou). Foto: Organizator
Zadnji album Rivers sta posnela v sodelovanju z aranžerko in čelistko Hildur Guðnadóttir, ki je sodelovala tudi z The Knife in je članica islandske skupine Múm, album pa zaznamujejo tudi bogati vokalni aranžmaji pevskega zbora Schola Cantorum Reykjavík Chamber Choir, ki ga lahko slišimo tudi na albumu Medulla ekstravagantne Björk. Foto: Organizator

Njuno glasbo je težko opredeliti, a recimo, da gre za mešanico atmosferičnega popa, ekspresivnega gospela in punk rocka, posebnost pa je, da jo ustvarja le boben (Andreas) in vokal (Mariam).
Zvok je nezmotljivo severnjaški, še posebej pa pride do izraza v živih nastopih. Zato je bil ogled dvojca v ponedeljek, 2. maja, v Kino Šiška, kamor sta prišla na krilih izjemno ocenjenega zadnjega albuma Rivers, skorajda obvezen.

Pred koncertom smo se pogovarjali z žensko polovico skupine, Mariam.
Po zvoku in žanru sodeč bi vas lahko uvrstili med sveže skupine kot Warpaint ali Beach House, le z malce več udarnosti. Črpate morda navdih tudi iz dela teh skupin ali pa imate kakega popolnoma drugačnega vzornika?
Sploh ne – oboji sta odlični skupini, a se ne čutimo zares blizu ameriški indiesceni. Kako glasba zveni v določenem trenutku, je pogosto univerzalna stvar in želimo biti osvobojeni žanrov, odnosa in trendov. Bliže se počutimo Sister Rosetti Tharpe, Arvo Pärtu ali Moondogu.
Igrali ste kot predskupina izvajalcev, kot so Deerhoof ali Lykke Li, ta trenutek velika imena alternativne glasbe. Kaj ste odnesli od njih?
Smo dobri prijatelji z obema in vedno je krasno imeti skupine, ki jih spoznaš med turnejami in potovanjem, s katerimi lahko deliš prijateljstvo, energijo in ustvarjalnost.
Švedska ima na eni strani tradicijo Abbe, fascinacijo z vsem, kar je pop, in iskreno zanimanje za Evrovizijo, po drugi strani pa ste svetu prinesli tudi številne rock in alter izvajalce (The Hives, Mando Diao, Lykke Li ...). Kako vi vidite to bipolarnost glasbene scene?
Verjetno bi alternativna glasba lahko bila reakcija proti mainstream glasbi. Vse je vedno sestavljeno iz bipolarnosti v neki formi: jin in jang, svetlo in temno, ali pa upiranje pravilom.
Alternativna scena v Sloveniji ni ravno najbolj razvita. Kaj lahko skupina, kot ste vi, pričakuje od države, kot je ta?
Vedno pridemo odprtega duha in stvari, ki jih najbolj pričakuješ, se najpogosteje sploh ne zgodijo, namesto tega pa dobiš krasna presenečenja in pustolovščino, kar je še boljše! Prepričana sem, da imate super občinstvo, odlično hrano in dobro energijo, tako da se že veselimo obiska.
Igrali ste po vsem svetu. Kakšne presenetljive ugotovitve – o ljudeh, o občinstvu …?
Bili smo že v toliko krajih in videli res veliko sveta, kar je krasno, da se učiš in ceniš različne načine življenja na tem svetu. A mislim, da se tudi vse bolj zavedamo podobnosti, ne pa razlik med ljudmi. Imajo različne tradicije, politične ureditve ali podnebje, a istočasno imaš lahko rad isto glasbo, pa če si Kanadčan ali Japonec, rad zjutraj dolgo poležavaš, pa če si Francoz ali Španec, si želiš psa, pa če si Islandec ali Avstralec. Ljubezen, čustva, razpoloženja, to je enako pri ljudeh povsod po svetu.
Dinamika v skupini mora biti zanimiva, glede na to, da sta zakonca. Kaj se je zgodilo z načelom 'Nikdar ne mešaj posla z zabavo'?
Haha, zakaj pa ne bi mešala? Tako postane življenje toliko boljše.
K. S.