Olimpijska bakla je obšla tudi Hyde Park, pa ne ravno neopaženo!? Ameriški proizvajalec mehurčkastih napitkov in eden glavnih sponzorjev olimpijskih iger je v največjem mestnem parku priredil priložnostno veselico. Pod za festivalske priložnosti standardno ogromnim odrom se je olimpijskemu simbolu v pozdrav zbralo od 60 do 80 tisoč obiskovalcev, ki so v vročem večeru pospremili še tri zanimive glasbene nastope.

Eno izmed himn londonskih olimpijskih iger, to je popevko Anywhere In The World, sta v živo prestavila njegova avtorja, producent Mark Ronson in pevka Katy B. Njun nastop ob spremljavi Ronsonove skupine in tisti skupine The Wanted sta bila le predtakt predstavi Londončana Dizzeeja Rascala, v zadnjih letih nedvomno najbolj priljubljenega britanskega raperja.
Kdo je Dizzee?
Dizzee Rascal je na prizorišče stopil že pred devetimi leti, ko so tri uspešnice (I Luv U, Fix It, Look Sharp in še Jus’ Rascal) z njegovega prvega albuma Boy In Da Corner takoj obnorele otoške glasbene navdušence.

Čeprav se je izstrelitev Dylana Kwabena Millsa v britansko glasbeno ospredje marsikomu zdela presenetljiva, pa se je leta pozneje potrdilo, da je Rascal ključni katalizator številnih glasbenih vplivov, ki jih na dlani ponuja okolje, iz katerega izhaja.

Nadvse arhetipska biografija razkriva, da je Dizzee Rascal težavno otroštvo preživljal v multikulturnem vzhodnolondonskem okraju Bow, ki je tradicionalno glasbeno vrelišče. 'Grime', to je angleška raperska podvrsta, ki - poenostavljeno - v osnovi vključuje vplive ostre elektronske muzikaličnosti (garage, dubstep, 2step ipd.) in vokalnega 'fraziranja', ki pogosto posnema subraperske prakse (med drugimi tudi reggae ali dancehall, ki sta del jamajške glasbene zapuščine), pred desetletjem še ni niti približno trkala na vrata središča popprodukcije.

Dizzee Rascal je s sodelavci, med katerimi je posebej pomemben njegov stalni dižejevski partner, to je DJ Samtex, ustvaril prav eksplozivno mešanico, ki je obenem zelo duhovito nagovarjala mlajšo generacijo - tisto, ki je od starejših bratov in sester tu in tam prevzela rejversko kulturo, si z druge strani Atlantika delno izposodila kako všečnost iz tam dominantnega R&B-ja, obenem pa zaobjela tudi umetelno plesno udarnost, ponekod značilno za drum’n’bass ritmiko ali pa tako 'big beatovsko', ki sta jo leta prej poosebljala na primer Fat Boy Slim in duet Chemical Brothers.

Pri tem so bili Rascalovi verzi in pravzaprav še vedno so skrajno iskri, pomenljivi, vselej pa zelo 'zafrkantski', čeprav opisujejo tudi raperjeve neslavne ali delinkventne eskapade iz preteklosti. Vseeno sta odtujenost in začudenje malega človeka nad družbenimi pojavi najpogostejša tematika, ki jo obravnava.

Posebej namensko ostro družbeno ali celo politično kritičen, kot je na primer njegov sosed vzdolž Bow Roada, to je Plan B aka Benjamin Drew, Dizzee ni. Vseeno pa je bila ulična modrost v Rascalovih rimah s kakšno vmesno sočno na račun socialne politike razlog za nekatere odmevne televizijske pogovore v najbolj gledanih političnodebatnih oddajah. V zadnjih letih se takim nastopom izmika. Ob lanskih nemirih v Londonu in tudi drugod po Britaniji ga, na presenečenje številnih, ni bilo slišati.

Otrok britanskih ulic
Dizzee Rascal, ki izhaja iz družine priseljencev iz Gane in Nigerije in ga je po prezgodnji očetovi smrti vzgajala le mati, je bil zaradi neprimernega vedenja, malih tatvin in drugih prekrškov pogostokrat izključen iz šole. Povsem nekaj drugega je bilo obiskovanje poletnih glasbenih tečajev, ki jih s sredstvi iz dobrodelnih skladov pripravlja občina Tower Hamlets. Rascal je zdaj njihov patron.

V primerjavi z drugimi artisti 'grima' je Dizzee Rascal najpogosteje enakomerno poskočen, pa čeprav njegova raperska tehnika zaide tudi v aritmijo in zahtevnejše načine ritmiziranja.

Štirje albumi uspehov
Rascal je do zdaj izdal že štiri izjemno uspešne albume (Boy In Da Crorner, 2003; Showtime, 2004; Maths + English, 2007; in nazadnje pred tremi leti še Tongue N’Cheek), ki so se skupno prodali že v nakladi več kot dva milijona izvodov. Seveda je njegova popularnost omejena le na Veliko Britanijo. V veliki meri je to pogojeno tudi s prepoznavnim 'cockeyjem', naglasom, značilnim za vzhodni del Londona. Tega je Rascal namenoma prenesel tudi v zapis naslova svoje največje uspešnice Dance Wit Me, kar pa je fonetično isto kot Dance Wif Me.

V zadnjih letih je bil Dizzee Rascal glavna zvezda številnih britanskih poletnih glasbenih festivalov, sledili pa so mu tudi številni posnemovalci. Tako 'grime' danes sploh ni več le domena vzhodnolondonskih piratskih radijskih postaj, ampak je to že priznan in samostojen žanr. Glasbenik k svojim komercialnim dosežkom lahko prišteje tudi niz najprestižnejših domačih glasbenih nagrad (Mercury, 2003; NME Award, 2004; BRIT Awards za najboljšega med moškimi izvajalci, 2010).

Dizzee Rascal je poslovno oziroma sponzorsko povezan tudi s številnimi oblačilnimi blagovnimi znamkami (Ecko, Nike), prizori iz njegovih uspešnic pa so glasbena podlaga tako v videoigrah kot tudi v številnih televizijskih ločnicah in spotih. Njegovo sproščenost in samozavestnost ter govorico telesa bi lahko primerjali s po izgovarjavi superhitrim newyorškim raperskim prvakom Bustom Rhymesom in jamajško atletsko superzvezdo Usainom Boltom.

Dizzeejeva večsmerna elastičnost ogrožena?
Čeprav Dizzee simbolizira hitro razmišljanje ter še hitrejše fizične odzive in grimase, pa je bil njegov nastop v preteklem tednu dokaz, da se je raper malce polenil, prav tako je opaznih tudi nekaj odvečnih kilogramov, ki - bi pripomnil cinik - nekako že zavirajo njegovo večsmerno elastičnost.

Lani je zdaj 28-letni raper in producent javno napovedal, da se mamil ne bo več dotaknil in celo prenehal kaditi marihuano. Pred pol leta je imel tudi operacijo na očeh, ki mu je odpravila slabovidnost (ta je bila v Rascalovih verzih večkrat poudarjena). Znamenita je bila tudi njegova napoved izpred treh let, da si bo kmalu kupil ferrarija, a mu za nakup primanjkuje še 40.000 funtov, svojo namero pa mora najprej predstaviti tudi svoji mami. Njegov rdeč športni avtomobil je pogosto opaziti na Bow Roadu, to je slikovita londonska vpadnica, ki iz središča mesta vodi do olimpijskega parka.

Matjaž Ambrožič, spremljate me lahko tudi na Twitterju.