"Od veliko stvari, ki smo jih napisali za Voodoo Lounge, tudi tistih, ki so imele afriški vpliv, nas je Don odvrnil. Mislim, da je bila to napaka." Foto: AP

Rolling Stones so od izdaje albuma Steel Wheels leta 1989 potrebovali kar pet let, da so izdali novo celoto glasbenega materiala. 11. julija leta 1994 so tako Britanci v svet poslali svoj 20. studijski album, ki so mu dali naslov Voodoo Lounge. Ta je bil tudi prva izdaja legendarna britanska rockzasedba v okviru njihovega novega zavezništva z založbo Virgin Records.

Voodoo Lounge je tudi prvi album skupine brez prvotnega basista Billa Wymana, ki je skupino zapustil v začetku leta 1991. Stonesi so sicer njegov odhod naznanili šele dve leti pozneje. Po njegovem odhodu so se člani odločili, da ga uradno ne bodo zamenjali, tako so nadaljevali kot štiričlanska skupina z Mickom Jaggerjem (vokal), Charliejem Wattsom (bobni), Keithom Richardsom in Ronniejem Woodom (kitara).

Wymana je neuradno zamenjal Darryl Jones, ki je s Stonesi nastopal v studiu in na turnejah. Za klaviature je poskrbel Chuck Leavell. Jones in Leavell, čeprav nista bila uradna člana skupine, sta od takrat ostala tesna in redna sodelavca skupine.

Potem ko sta Richards in Jagger izdala solo albuma – prvi je leta 1992 izdal Main Offender, drugi pa leto pozneje Wandering Spirit – sta aprila 1993 začela skladati nove pesmi za skupino. K produkciji albuma, ki sta jo vzela v svoje roke, sta povabila Dona Wasa.

Ta naj bi poskusil reproducirati "arhetipski zvok Stonesov" in zasedbo, ki je album snemala na Irskem, "potiskal na bolj konvencionalno ozemlje". Čeprav je ta pristop zadovoljil kritike in bazo oboževalcev, ki so usmerjeni v rock, je zlasti Jagger izrazil nekaj nezadovoljstva z Wasovo estetiko.

"Od veliko stvari, ki smo jih napisali za Voodoo Lounge, tudi tistih, ki so imele afriški vpliv, nas je Don odvrnil. Mislim, da je bila to napaka," je leta 1995 Jagger dejal v intervjuju za revijo Rolling Stone. Sam si je želel bolj raznoliko zvočno sliko, album pa je na koncu spominjal na "klasične Stonese" iz poznih 60. in zgodnjih 70. let prejšnjega stoletja.

Producent se je na to odzval, češ da so bile tovrstne melodije odlične, a po njegovem mnenju niso sodili v kontekst tega albuma, menil je, da to ni bilo nekaj, kar so ljudje od njih želeli.

Med snemanjem albuma je Richards na Barbadosu posvojil potepuško mačko, ki jo je poimenoval Voodoo, ker so bili v tej državi, čeprav pa kosmatinki ni dobro kazalo, je preživela. Teraso tamkajšnje hiše je tako poimenoval Voodoo's Lounge.

Pesem Sparks Will Fly je Richards napisal po sporu z Jerryjem Lee Lewisom na Irskem. Richards ga je namreč povabil v Woodov dom, kjer so snemali album, da bi skupaj zaigrali nekaj pesmi. Lewis je to vzel (pre)resno in mislil, da dejansko snemajo album. Po predvajanju posnetka preigravanja je tako začel kritizirati zasedbo, kar je Richardsa zelo razjezilo.

Skladbo prvega singla z albuma Love Is Strong je navdihnil solo Richardsa v njegovi pesmi Wicked as It Seems.

Deli pesmi Thru and Thru so vtkani v zadnjo epizodo druge sezone televizijske serije Sopranovi (The Sopranos).

Album se je dobro prodajal in prejel več pozitivnih kritik, vseeno so mu nekateri očitali nedoslednost in površnost. Leta 1995 je osvojil tudi grammyja za najboljši rock album.

Promovirali so ga tudi na turneji, na njej je bila posneta tudi večina ene izmed epizod serije Beverly Hills, 90210. Skladba You Got Me Rocking je sicer postala stalnica večine naslednjih turnej.

Pesmi Voodoo Lounge

1. Love Is Strong
2. You Got Me Rocking
3. Sparks Will Fly
4. The Worst
5. New Faces
6. Moon Is Up
7. Out of Tears
8. I Go Wild
9. Brand New Car
10. Sweethearts Together
11. Suck on the Jugular
12. Blinded by Rainbows
13. Baby Break It Down
14. Thru and Thru
15. Mean Disposition