Pred izidom albuma Hozier 19. septembra 2014 je istoimenski irski glasbenik, ki je pesmi začel pisati pri 15 letih in se sam naučil igrati kitaro, pozornost pritegnil s svojima kratkometražnima albumoma Take Me to Church (2013) in From Eden (2014). Pesmi z EP-jev je Irec, ki je študiral glasbo na dublinski fakulteti Trinity College, vključil tudi v svoj debitantski studijski album, ki sta ga izdali založbi Island Records in Rubyworks Records. Pri ustvarjanju prvenca je sodeloval s producentom Robom Kirwanom.

Pevec, s polnim imenom Andrew John Hozier-Byrne, ki je bil leta 2012 tudi spremljevalni pevec Billyja Oceana, je na albumu začel delati po razpadu njegove prve romantične zveze. Konec zveze naj bi ga prisilil, da je razmislil o tem, kaj pomeni biti zaljubljen – s tem, da je gojil svoje ideje in jih spremenil v glasbo, se je tudi zamotil. Po njegovih besedah se na albumu ponavljajo teme, ki se ukvarjajo z "osebnimi osvobajanjem – iskanjem samega sebe, sprejemanjem samega sebe in osmišljanjem sebe" v poskusu večje iskrenosti o "čudovitih in groznih stvareh vsakdana".

V skladbah se posveča tudi prekletstvu mlade zaljubljenosti, privlačnosti samote s partnerjem, "obnovljeni" ljubezni, osebnemu razkroju v razmerju in obljubi o medsebojni predanosti onkraj groba. Jackie and Wilson je poklon ameriški pevki Jackie Wilson, album pa zaključi pesem Cherry Wine, ki opisuje burno in nasilno razmerje. Zaradi "srce parajoča besedila" se je pojavila tudi v filmu Zacha Braffa Wish I Was Here. Kot je pojasnil Hozier, je bila zaključna skladba albuma posneta ob petih zjutraj v starem, zapuščenem hotelu z vdrto streho in stenami, prekritimi z grafiti.

Svoja začetna prizadevanja Hozier sicer opisuje kot "jezno, osamljeno pisanje pesmi najstnikov". Kot avtor se lahko podpiše pod vse pesmi, izjema je Someone New, ki jo je napisal skupaj s svojim nekdanjim dekletom Sallay-Matu Garnett. Za naslovnico albuma in singlov je poskrbela njegova mama Raine Hozier-Byrne.

Album je napovedal s singlom Take Me to Church, v kateri versko terminologijo pripisuje niansam romantičnega razmerja. Pesem, ki je dosegla 2. mesto na lestvici Billboard Hot 100, je sicer napisal v dnevni sobi svojih staršev in jo posnel v začasnem studiu na podstrešju v Wicklowu.

Vodilni singel albuma, ki je Hozierja izstrelil med zvezde in mu leta 2015 prinesel nominacijo za grammyja, je zaradi sporočilnosti osvojil srca kritikov. Pospremil ga je tudi videospot. Ta namiguje tudi na temo homofobije ter je bil ustvarjen s skromnim proračunom in v celoti posnet v črno-beli tehniki. K temu, da je dobil še več pozornosti, je pripomogel Stephen Fry, ki ga je delil na svojih družbenih omrežjih.

Kot singli so bile z albuma izdane še pesmi From Eden, Sedated, Work Song, Someone New, Jackie and Wilson in Cherry Wine.

Album je lep rezultat dosegel na svetovnih glasbenih lestvicah, med drugim je osvojil drugo mesto na ameriški lestvici albumov Billboard 200. Hozierjev prvi album je požel pozitivne ocene glasbenih kritikov. Timothy Monger iz AllMusic je album označil za "močan prvenec", pohvalil je njegov čutni glas in kakovost materiala.

"Hozier je avtentičen portret umetnika – čustven, duhoven in zapeljiv – in je globoko impresiven prvi korak," je zapisal Simon Harper za revijo Clash. Helen Brown iz The Telegrapha je izpostavila njegov "intenzivni, mladostni lirični preplet vere in romantične obsedenosti, zaradi katerega se redno znajde v stanju med ljubeznijo in zlorabo".

Hozier je bil v letih 2014 in 2015 v podporo albumu na turneji po Združenih državah Amerike in Evropi. Na več koncertih je občinstvo ogreval islandski izvajalec Ásgeir, na Irskem pa irska skupina Wyvern Lingo.