Madonna je po svojem uspešnem istoimenskem prvencu leta 1983, na katerem sta bili tudi pesmi Holiday in Lucky Star, vneto začela ustvarjati njegovo nadaljevanje. Tako je 12. novembra leta 1984 luč sveta ugledal njen drugi album – Like a Virgin. Tega je izdala založba Sire Records, za vodstvo katere je Madonna v jezi, ker ji ni pustilo, da bi album producirala sama, sicer v intervjujih dejala, da je "hierarhija starih moških šovinistično okolje, v katerem so z njo ravnali, kot da je seksi deklica".

Posnet je bil v New Yorku, vlogo producenta je na koncu prevzel Nile Rodgers. Tega je pevka izbrala zaradi njegovega dela na Let's Dance Davida Bowieja, čigar velika oboževalka je bila. Čeprav je sprva okleval, da bi sodeloval z njo, saj so ga nekateri opozorili, da je "egocentrična pra***" in je z njo težko delati, se je za ta podvig odločil, potem ko sta se dejansko spoznala in je ugotovil, da je dober človek in prava profesionalka.

Za drugi studijski album je imela pevka, ki s prvim albumom ni bila popolnoma zadovoljna, jasno vizijo, predvsem je želela, da bi ta bil močnejši od debija in da bi postregla s "svojim zvokom". Da je bilo vse tako, kot si je zamislila, je sama izbrala vse pesmi; na njem jih je nekaj ki jih je napisala sama – pri nekaterih je moči združila z nekdanjim fantom in sodelavcem Stephenom Brayem –, pod druge skladbe pa so se podpisali drugi izvajalci.

Besedna zveza Like a Virgin, v slovenščini: "kot devica", se je Madonni zdela ironična in izzivalna, všeč ji je bila besedna igra. Za naslovnico, ki naj bi utelešala nasprotje med nedolžnostjo, ki bi jo morala poročna obleka predstavljati, in prikazovanjem spolnega zavedanja, je poskrbel Steve Meisel. Videz pevke je stilistka in modna oblikovalka Maripol opisala z besedami "hudičeva nevesta". Ne gre samo zato, da je Madonna predmet poželenja, ampak je tudi sama ženski subjekt, poln poželenja. Pevka je fotografijo opisala kot "izjavo neodvisnosti; če si želiš biti devica, bodi, če pa hočeš biti razuzdanka, je tudi to tvoja pravica".

Like a Virgin je bil označen kot album, ki je Madonni prinesel status superzvezdnice in dokazal, da ni samo "muha enodnevnica". Po mnenju Johna Murpha s pretočne platforme Tidal naj bi z njim ustvarila "arhetip popzvezdništva, ki so mu sledile glasbenice, kot so Gwen Stefani, P!nk in Lady Gaga". Michael Roffman je za revijo Consequence of Sound zapisal, da je ta "izklesal prestol, krono in naslov, ki bo za vedno pripadal Madonni: kraljica popa". Po mnenju Chucka Arnolda, ki je pisal za Billboard, je Madonna kasneje sicer posnela boljše albume, je pa ta zagotovo spremenil tok popzgodovine.

Vpliv albuma je presegel glasbene vode – številni so se na veliko presenečenje Madonne začeli zgledovati po njenem modnem slogu. Po ZDA naj bi v nakupovalnih središčih potekala tudi tekmovanja dvojnikov popzvezdnice, na enem naj bi v žiriji bil tudi Andy Warhol.

Nathan Smith iz revije Out je zapisal, da so jo mlade ženske idolizirale predvsem zaradi njene želje, da ima "nadzor nad spolno identiteto in narekuje pogoje lastnih erotičnih srečanj". Po njegovo naj bi Madonna utelešala "prerojeno žensko 80. let prejšnjega stoletja, ki je opolnomočena, spolno demonstrativna, finančno neodvisna in se opira na zastarele tradicije, da bi napredovala v svetu."

Z albuma so izšli štirje singli: Like a Virgin, Material Girl, Angel in Dress You Up. Vsi so se uvrstili v prvo peterico ameriške lestvice Billboard Hot 100 – naslovna skladba je postala Madonnina prva številka ena, pesem Material Girl je dosegla drugo mesto.

Legendarna pesem, po kateri se imenuje tudi celoten album, naj bi pripovedovala o tem, kako resnična ljubezen povzroči, da se dekle počuti kot prerojeno. Medtem je bila Material Girl, ki naj bi še pripomogla k njenemu nazivu ikone, opisana kot "satira površinskosti in materializma sodobnega časa" in različica skladbe Diamonds Are a Girl's Best Friend Marilyn Monroe, a v preobleki najstniškega popa 80. let prejšnjega stoletja.

Skladbe albuma se dotikajo "nebeške ljubezni", ljubezenskih težav in tega, kako se nekdo postavi na noge po razočaranju.

Ob izidu je Like a Virgin sicer prejel mešane ocene glasbenih kritikov. Medtem ko so pohvalili Rodgersovo produkcijo, so se nekateri obregnili ob Madonnin vokal, ki bi ga pevka morala po mnenju nekaterih še bolj raziskovati. Revija Q je sicer dejala, da je "pameten, duhovit, seksi in se mu preprosto ne moreš upreti".

Ne glede na to je to prvi glasbeničin album, ki se je zavihtel na vrh ameriške glasbene lestvice albumov Billboard 200. Tudi drugod po svetu se je izkazal – zakraljeval je lestvicam v Nemčiji, Španiji, Italiji in Združenem kraljestvu, pa tudi na Nizozemskem in Novi Zelandiji. Postal je prvi ženski album, ki je bil v ZDA prodan v več kot petih milijonih izvodov, še danes pa ostaja eden najbolje prodajanih albumov vseh časov.

Album je leta 1985 pospremila tudi glasbeničina prva koncertna turneja, ki jo je sicer popeljala samo po Severni Ameriki. Leta 2023 je album, ki velja za najboljšega v letu izdaje in tistem desetletju, zaradi "kulturne, zgodovinske ali estetske pomembnosti" Kongresna knjižnica izbrala za hrambo v ameriškem nacionalnem registru posnetkov.