"Že zdaj imamo na območju BTC-ja posajenih 1500 dreves," je na predstavitvi projekta Centralni park z mogočnimi drevesi postregel s podatkom Damjan Kralj. Ozeleneli del, ki naj bi bil končan naslednje leto, se bo razprostiral na že omenjenih 10.000 kvadratnih metrih, vrednost gradnje je ocenjena na štiri milijone evrov. Gre za del zemljišče med Ikeo, Bauhausom in tržnico, ki ga je družba kupila od Zavarovalnice Triglav.

Predstavljeni renderji nakazujejo zeleni pas s posajenimi drevesi, fontanami in jezerom, za njim pa se razprostira stanovanjska soseska. "Želimo si nove zgodbe, kar je dobro tudi za obiskovalce in pogojno za stanovalce," je dodal Kralj, ko sta s predsednikom uprave družbe BTC Jožetom Mermalom predstavila koncept "zelene transformacije BTC Cityja Ljubljana" z namenom "gradnje zelene skupnosti". Družba je lani s tem namenom prejela certifikat Green Star za leto 2021; certifikat napredka na poti do zelene preobrazbe podjetja jim je podelil CER Partnerstvo za trajnostno gospodarstvo Slovenije.

Projekt bo vsekakor izziv, vsaj glede na to, da so se drevesa pred ljubljansko Ikeo lani posušila zaradi vročinskih valov in neustreznega zalivanja. Ravno s tem namenom pod samim parkom ne bo garažne hiše. Poleg tega, da zahteva daljši postopek in gradbeno dovoljenje, "bi nas mogočna garažna hiša pod parkom omejevala pri posaditvi mogočnih dreves ali ustvarjanju jezer," je pojasnil Kralj in dodal, da so novembra začeli akcijo zasaditve več kot 70 dreves. Več v pogovoru z njim:

Pravite, da bo danes (pogovor posnet v četrtek) uprava sadila drevesa?
Povabljenih je 70, 80 zaposlenih, praktično celotni menedžment, na kar smo ponosni. Sama pobuda je nastala v menedžmentu. Sicer pa so tudi drugi zaposleni kupovali drevesa.

Kaj pomeni, da so zaposleni sami kupovali drevesa?
Sam sem kupil pet, šest dreves. Kupil ji je tudi gospod Jože Mermal, kakšen zaposleni je kupil le eno drevo. To je bila prostovoljna akcija, ki je bila sprejeta zelo pozitivno, delovala pa je po principu – posadi si svoje drevo. Akcijo smo začeli in z njo spodbudili tudi druge partnerje na območju, zaradi česar smo prav veseli.

Je pa malo pozno za sajenje, se vam ne zdi?
Ne.

Teden pred decembrom?
Dobro vprašanje. V letu je nekaj obdobij za sajenje, je pa zelo odvisno od temperatur. Letošnja september in oktober sta bila precej topla, tako da je čas primeren. Nekaj dreves smo že zasadili, jih bomo pa zdaj 30, 40 naenkrat.

Centralni park z mogočnimi drevesi, kot ste delovno poimenovali ta park, se mi pravzaprav zdi napoved za gradnjo stanovanjske soseske?
Da in ne. V vsakem primeru ne more biti stanovanjska soseska brez konkretne ozelenitve (…)

(…) v industrijski coni sploh, da.
To ni industrijska cona.

Ne?
Mi nimamo nobene industrije že leta, včasih je bil to logistični terminal, ampak pred desetletji. Mi imamo poslovni del, nakupovalni del, zelo močan je zabaviščno-rekreativni del, imamo kulturno središče. Na območju ni nobene industrije (…)

(…) dobro, tako poimenujemo večje trgovsko-poslovne komplekse zunaj središča Ljubljane.
Tako smo jih poimenovali, a po mojem mnenju se določenim tudi dela krivica.

Kaj pa preostalo?
Namenjen bo novim zgodbam, ki bi bile lahko primarno rezidenčne, stanovanjske, lahko bi bile tudi poslovno obarvane. A ljub temu bomo znova povabili arhitekte, izvedli analizo, kaj bi bilo najprimernejše tudi za same obiskovalce, Ljubljano in Slovenijo (...) Mi pa uresničujemo 10.000 kvadratnih metrov, ki jih ne bi potrebovali, za stanovanjsko sosesko. To se mi zdi poteza za vse obiskovalce, ki radi pridejo sem. Če bo stanovanjska zgodba potrjena, bi bila lahko izvedena šele čez nekaj let.

Katere arhitekte, biroje boste povabili?
Tega še ne morem razkriti, saj bi radi izbrali najboljše, najbolj cenjene. Če bi zdajle našteval, bi lahko koga izpustil, in to ne bi bilo prav.

So pa med njimi verjetno tisti, ki imajo dva priimka?
(smeh) Ni nujno.

Danes, ste pokazali renderje (…)
(…) to je konkreten render, ki so ga izvedli v Studiu Kalamar, ni pa zavezujoč.

V redu, ampak po tem, kar ste predstavili, smo poleg parka lahko videli betonsko-steklene objekte v ozadju. Zakaj se pri izboru materiala niste držali bolj naravnih materialov, kot je les?
In dejansko je mogoče, da se bomo. Ta prvi render izhaja iz tega, kaj obstoječi akt omogoča glede pozidave. Kot prvo, če se že sklicujeva na render, ki ni zavezujoč, nikakor ne bo tako pozidano, kot je izrisano. Želimo, da se, tako kot park, prostor odpira proti tržnici, da diha. Na renderju so na skrajnem vzhodu umeščeni trije kubusi, ki jih ne bo tam.

Jaz pa vas sprašujem o gradbenem materialu?
Veste, kje je še to.

No, ampak ravno tu bi morali biti bolj zavezujoči, če boste že gradili stanovanjsko sosesko – v trajnostni gradnji.
Se strinjam, in bodo.

Na načelni ravni se vsi vedno strinjamo, v resničnosti je potem drugače.
Ne, ne, to me pa lahko citirate – zavezujemo se, da pozidava ne bo takšna! Predstavljen je bil park in tudi park kot idejna rešitev ni končna.

Koliko stanovanj ste si zamislili v tem projektu?
V tem projektu je možen razpon od 150 do 180 stanovanja.

Nadstandardnih?
To je znova odvisno od analize trga. Eno je, kaj bi mesto potrebovalo, drugo pa, kaj potrebuje trg.

Zakaj raje ne gradite hotela, so trenutno bivanjske nepremičnine donosnejše?
Te odločitve še ni, ker bomo izvedli analizo. Še pred epidemijo je lokacija dopuščala možnost gradnje še enega hotela. V vmesnem času se je zgradilo kar nekaj hotelov. Želimo si, da bo (op. rešitev) tako za stanovalce kot obiskovalce najbolje.

Še malo bom zagrizla v stanovanjski kompleks. Veliko ste poudarjali vizijo BTC-ja: trajnostna naravnanost, zbiranje deževnice, fotovoltaika, mobilnost, pa se sprašujem: če bi sama živela v tej soseski, kakšna bi bila kakovost bivanja? Prometni zastoji, verjetno visoka količina trdih delcev, in to kljub velikemu parku.
Kakovost zraka bi morala biti boljša, a v samem območju znotraj 500.000 kvadratnih metrov je mir, saj ni nočnega prometa, kot je v drugih mestnih središčih. Soseska bi bila v neposrednem stiku z 10.000 kvadratnimi metri zelenega parka. Pa se vprašajva, katero mesto pri novih projektih vključuje kaj podobnega? Menim, da jih ne najdeva, predvsem pa mirno okolje. Druga pa je neposredni stik z mestom: neposredni stik s tržnico, s kinom, kulturo, gledališčem, vodnim parkom. Manjkal bi samo še vrtec. A današnji dan ni bil namenjen temu, ampak zeleni preobrazbi.

Ko ste predstavili koncept parka, je bilo jasno, da želite kot veliko podjetje vračati tudi lokalni skupnosti, ampak (…)
Ampak, recimo, 10.000 kvadratnih metrov in štiri milijone evrov, namenjenih za gradnjo parka. Tudi druge družbe pozivamo, naj storijo podobno. To je zelo pomembno sporočilo k zmanjšanju brezogljičnega odtisa, dobro pa je za skupnost.

Sprašujem se, koliko boste kot BTC s tem projektom izgubili: del, namenjen parku, bi lahko pozidali v celoti. Verjetno ste naredili izračun?
Nismo ga naredili. Že nekaj let ne verjamemo v strategijo novih trgovin, saj menimo, da jih je v Sloveniji preveč. Na obstoječih površinah zmanjšujemo trgovinske površine. Pripeljali smo švedsko IT-podjetje, prostore manjših trgovin smo namenili za druge dejavnosti. Ravno prostori za start-upe so nastali iz trgovinskih prostorov. Dvorana 18 ima le Decathlon, karting, bovling, laserske igre (…)

(…) kolikšna bi bila izgube, če bo na tem mestu stal park?

Bom povedal drugače, kakšen drugi lastnik bi lahko povedal, da se izgublja več deset milijonov realizacij na letni ravni, seveda ob predpostavki, da vsi posli tečejo. Mi ne verjamemo v trgovine za večno. BTC je imel od nekdaj hibridni koncept delovanja, zato pravim, da to ni industrijska cona. Želimo si novih zgodb, kar je dobro tudi za obiskovalce in pogojno za stanovalce.

Kaj pa pri vaši viziji pričakujete od vaših poslovnih partnerjev, kot sta Ikea in Ivo Boscarol? Ravno on je že napovedoval možnost gradnje stanovanj na ozemlju, ki ga je kupil?
Oziroma komplementarno z BTC-jem in Mestno občino Ljubljana.

In zdaj je vaš pogoj, da ozeleni del okoli Koloseja, ki ga je kupil?
Ne, gospod Boscarol, s katerim se zelo dobro razumemo, ima enake vrednote, kot mi.

Katere so te vrednote?
Biti družbeno odgovoren, vračati družbi in dejansko ljudem tudi pomagati. Ko je bil požar na Krasu, smo vsi pomagali, tudi BTC (...)

(...) to razumem, ampak, kako bo Ivo Boscarol pomagal družbi, ko bo zgradil, recimo, v BTC-ju stanovanja?
Ne ne, on pomaga družbi s tem, da sodeluje pri pozelenitvi območja, ki je del Ljubljane. Vsako drevo prispeva k planetu, drži? In že s tem je družbeno dogovoren. Kaj bo pa on gradil, pa še ne ve, naredili bodo raziskave (...) Sodelovali bomo kot partnerji, to je njegova zaveza, kot je naša.

Omenili ste vlogo MOL-a, kakšna je?
Eno so infrastrukturne rešitve, drugo pa je pridobitev potrebnih soglasij. Park je del projekta Šmartinka, ki zadeva celotno Mestno občino Ljubljana.

Bo čez 50 let BTC stanovanjski kompleks ali trgovinsko-poslovni?
Dobro vprašanje. Menim, da bo hibrid bolj kompleksen: če je danes poslovni, nakupovalni, kulturni in rekreativno-zabaviščni, se bodo pojavile močne četrti. Menim, da bo zelo močna IT-četrt, pa četrt stanovanj.

Greste po poti Silicijeve doline, si želite tovrstne klientele?
Glede na zmožnosti. Bom povedal drugače; Kristalna palača in stolpnica sta znani po tem, da sta imeli najbolj mogočne korporacije, od bankirjev do farmacevtov. Danes imamo v stolpnici že pet podjetij, ki so iz zagonskih prešla v resna podjetja. Želimo si vseh.