Za bambus iz Kitajske so se odločili, ker je ena najhitreje rastočih rastlin na našem planetu in tako lahko obnovljiv. "Naša želja je, da bi uporabili slovenski les, a je ta za zdaj za nas predrag. Tudi proizvodnja v Sloveniji bi bila predraga," je za STA povedala Mojca Topler, ki je skupaj s partnerjem Mitjo Divjakom in bratom Gregorjem Toplakom avgusta lani ustanovila Ecomp. "Ker želimo prodajne cene ohraniti primerljive plastičnim izdelkom, za zdaj ostajamo na Kitajskem," je dodala.

Bambus se botanično gledano sicer uvršča v družino trav, zaradi številnih podobnosti z drevesi pa je velikokrat označen kot les. "To je trše od jekla," je poudaril Divjak. "S tem tudi ne izkoriščamo naravnih virov, saj uporabljamo umetno gojeni bambus, nasadi pa se sproti obnavljajo. Kooperant nam tudi zagotavlja, da so pogoji dela in procesi proizvodnje v skladu z obvarovanjem narave in s smotrno porabo naravnih virov," je dodal.

Iz razgradljivih materialov je tudi embalaža, ki pa jo že izdelujejo v Sloveniji. Do zdaj so prodali že več kot tisoč mišk in več kot 500 kompletov tipkovnic in mišk. "To se nam zdi za prvo leto dober rezultat," meni Divjak.

Les namesto plastike
V prihodnje bi radi nabor izdelkov razširili. "Prizadevamo si za to, da bi imeli večjo paleto pisarniškega materiala iz lesa. Glavni cilj je, da bi nadomestili plastiko, kjer je le mogoče," je še povedal Divjak. Med drugim razmišljajo o lesenih ohišjih za računalniški monitor in zvočnike, steklenicah za vodo, cvetličnih lončkih in držalih za dežnike.

Največ priložnosti trenutno vidijo na trgu poslovnih daril, kjer je za zdaj največ povpraševanja. Les namreč omogoča enostavno graviranje logotipov ali različnih posvetil.

Lanski konec leta, ko je največ priložnosti za prodajo takšnih izdelkov, so žal zamudili, saj so potrebovali več mesecev za ureditev vse potrebne dokumentacije za lansiranje produktov na trg. Pri zaganjanju podjetja jim je bilo sicer nekoliko lažje kot popolnim začetnikom, saj že imajo uveljavljeno podjetje MD za računalniške in računovodske storitve.

Lani so se tudi prijavili na razpis za državne subvencije podjetjem z mariborskega problemskega območja, a niso bili uspešni, ker niso želeli sprejeti prevelikih zavez. "Težko se je že na začetku zavezati k nekim zaposlitvam in obljubiti, da boš že prvo leto delal dobiček. To je za mlado podjetje popolnoma nerealno, še posebej v trgovini. V to si nismo upali iti, smo pa potem na koncu leta dejansko končali z dobičkom," je pojasnila Toplerjeva.

Več prodajo v trgovinah kot na spletu
Izdelke ponujajo v Sloveniji, širijo pa se še na trge držav nekdanje Jugoslavije. Začeli so s spletno trgovino, a se je izkazalo, da kupci še vedno radi pred nakupom izdelek potipajo, zato so se povezali z obstoječimi trgovinami računalniške opreme. "Za zdaj še nismo pripravljeni na odprtje lastne trgovine. Počasi delamo korake naprej, ker še vse delamo z lastnimi sredstvi," je pojasnila Toplerjeva.

V prvi fazi se osredotočajo na krepitev razpoznavnosti podjetja, saj je ta, kot ugotavljajo, ključna za uspeh na trgu. "Ni še zaupanja v spletne trgovine, čeprav je rast neverjetna. Individualnim kupcem bistveno več prodamo v trgovini kot pa na spletu," je pojasnil Divjak.

Slovenski kupci po njegovih ocenah tudi še niso dovolj okoljsko ozaveščeni. "Z do okolja prijaznimi izdelki želimo širiti in spodbujati okoljsko ozaveščenost. Namesto plastike, ki predstavlja velikega onesnaževalca našega planeta, smo izbrali naravni material," je še povedal.