"Mesec oblikovanja se je moral preoblikovati," priznava direktor Zavoda Big Zmago Novak.

Dogodek, ki poteka vse od leta 2003, je letos prvič predstavljen kot Teden oblikovanja Ljubljana, časovno pa je omejen na dogajanje med 5. in 7. oktobrom in nič več kot celomesečna prireditev.

Kljub tridnevnemu dogajanju nosi prireditev tedensko oznako. "Tako smo se odločili po posvetu," pravi Novak in nadaljuje, da so sicer imeli dovolj vsebinskega programa za sedemdnevno dogajanje, "a naša mala Ljubljana za zdaj ne prenese nič več. Tudi sicer je težko najti Teden oblikovanja, ki bi dejanko trajal ves teden." V treh dneh so predstavili oblikovalsko konferenco, podelitvi nagrad in sejemski format Dizaj v mestu.

Oznake na izložbah Mesec oblikovanja bodo tako kot nekateri razstavni kosi slovenskega oblikovanja na ogled še cel teden, ponekod tudi mesec.

Poleg domačih pa letos razstavljajo še povabljeni tuji industrijski in modni oblikovalci.

Nekoliko drugače je zastavljena predstavitev izdelkov v t. i. urbanih bivakih, ki so na treh stičiščih v Stari Ljubljani. Dogodek pa s svojo kontinuiteto še naprej stremi k javni razpravi o pomenu oblikovanja za družbo in prispevku k uspešnosti podjetij.

V prenovljeni Akademiji za glasbo so tudi letos podelili nagrade za oblikovanje leta 2023, za zasebni in javni interier ter perspektivno oblikovanje (arhitektura, industrijsko oblikovanje, modno oblikovanje).

Med zanimivejšimi 13 nagrajenci za oblikovanje leta gre poudariti Trajnostno kapsulo za poslednjo pot (oblikovanje: Katjuša Kranjs in Rok Kuhar, RAKETA), ki se posega po oblikovanju segmenta našega življenja, o katerem govorimo in se z njim spoprijemamo s težavo – o smrti. "Oblika kapsule za žarni pokop asociira na temo potovanja z vrisanimi koncentričnimi krogi, ki spominjajo na letnice v deblu," je v obrazložitvi zapisala komisija.

Ali pa postrežna steklenica RE water (Gašper Puhan; JRE-Slovenija, Tanja Mudrinič; Design Studio Hrastnik1860), ki želi ozaveščati o pomembnosti čiste pitne vode v fine dinning restavracijah. S tem namenom njeno dno odseva svetlobo.

Tiny mobilna hišica (Adria Dom, d. o. o.; Isabella Piluscio) ima izjemno minimalistično oblikovano zunanjost, izdelana pa je iz trajnostnih materialov. "Takšen pristop k oblikovanju omogoča postavitev hiše v vsako okolje, saj bo povsod delovala skladno, kar je izjemen dosežek," dodaja komisija.

Zanimiva bera je tudi pri nagradah za interier leta 2023, med katerimi pri javnem interierju izstopa Odprta knjižnica v ljubljanski osnovni šoli Vič (Matjaž Bolčina, Ernest Milčinovič, Jan Žonta; ARP studio), pri zasebnem interierju pa projekt prenove hiše Novi trg (Jan Šimnovec), ki ima rešitev vetrolova izvedeno tako, da v hišo vodijo ohranjena stara vrata. Prenovljeni Dom Ilirska v Ljubljani (Manica Lavrenčič) je z minimalnimi posegi v obstoječe stene tlorisa pridobil element kroženja in s tem posledično svobodnejše gibanje po prostoru.

Več o nagrajencih v galeriji, vabljeni k branju intervjuja z Zmagom Novakom:

Teden oblikovanja Ljubljana je tako konceptualna kot časovna novost, če prav razumem, Mesec oblikovanja ostaja kot blagovna znamka?

Mesec oblikovanja se je moral preoblikovati. To je bila že od nekdaj naša želja, a smo ga ohranjali, saj je bil zanimiv kulturni izmislek. Če pa želimo napolniti Ljubljano s tem, kar smo si zadali v lanskem in letošnjem letu, moramo konference in oblikovalski sejem v mestu ponuditi hkrati. Mesec oblikovanja in Teden oblikovanja Ljubljana, ki ima tudi mednarodno razsežnost, saj lahko privabi tujce, bosta vedno pokazala vsebino, ki jo kot Zavod Big lahko ustvarimo čez celo leto.

Kako težko je prepričati oblikovalce, da sploh sodelujejo. Nekateri želijo plačilo, drugi večjo prepoznavnost. Vam predstavlja to kakšno težavo?Seveda nam predstavlja težavo, saj ne Slovenija ne celotna jugovzhodna Evropa nista trg. Ljudje nimajo denarja za nadstandard, tisti, ki ga imajo, pa ga za zdaj ne usmerjajo v nakupe v Sloveniji, kar je morda škoda. A imam občutek, da se javno mnenje z vso to dejavnostjo in promocijo usmerja v kupovanje domačih stvari. Če sklepam tudi po sebi, me ne zanimajo več toliko tuje znamke, raje nosim tisto, kar je kakovostno in zgledi vlečejo.

Dobro, to so oblačila, kaj pa industrijsko oblikovanje? Enako, Zavod Big, ki prireja tudi Big arhitekturo in na kateri sodeluje okoli 2000 arhitektov s celotne regije, je kupil 200 svetilk Mateja Štefanaca in bodo kot sejemska oprema na dogodku. To pomeni, da jih bodo arhitekti videli.

Kakšen izziv pa je podeljevati nagrade na slovenskem delu? Zdi se mi, da je bilo letos nekoliko manj nagrajencev kot pretekla leta. Količinsko resnično ne vem točno, morda je kakšna manj. Sem pa ponosen na to, kar smo letos nagradili. Težko ocenjujem glede na lani.

Kaj pa kakovosti izdelkov? Ta pa raste, kot tudi zavedanje med slovenskimi podjetji.

No, slišali smo podatek, da le pet odstotkov slovenskih podjetij pritrjuje temu, da je oblikovanje dodana vrednost izdelka! To je dejstvo, a to ni značilno le za Slovenijo. Zanimivo bo poslušati profesorja Molnárja Pétera (vodja oddelka Oblikovalskega inštituta Univerze za umetnost in oblikovanje Moholy-Nagy v Budimpešti), ki razlaga isti princip KCDM-ja (Kompetenčni center za design management), ki ga pri nas že tretjič izvaja Gigodesign. Enako so naredili na Madžarskem in bodo povedali, kako oni merijo oblikovanja, mislim, da so izsledki primerljivi.

Merijo oblikovanje? Merijo, kakšen je prispevek oblikovanja k podjetju in koliko podjetij se ga sploh loteva. Naša ambicija je, da bi merjenje, kot ga poznamo s KCDM-jem in Madžarsko, prenesli na vse države jugovzhodne Evrope.

Lani sva govorila o tem, da je Mesec oblikovanja po epidemiji vzniknil kot feniks, saj je bil soočen z vprašanjem: biti ali ne biti. Ste v letošnji izvedbi ohranili kaj od lani oziroma, kaj izboljšali? Predvsem detajle. Še vedno smo v centru prestolnice, saj želimo oblikovanje prikazati širšemu občinstvu. Ljubljano, predvsem njen center, smo začeli dojemati kot sejmišče, kot Gospodarsko razstavišče, recimo.

Kaj to pomeni? Da infrastrukture ni, zato smo jo začeli razvijati v smislu razstavljavskih enot, ki bodo na Stritarjevi ulici, na Ciril-Metodovem trgu in na Mestnem trgu kot neki objekti. Zakaj? Lani smo povabili izključno slovenske znamke in oblikovalce, letos pa smo želeli tudi tiste, ki jih nagrajujemo z nagradami BIG SEE. Nekaj od njih se jih je odzvalo, sicer stežka, saj vemo, da Slovenija za to ni trg. Tisti, ki uspevajo z oblikovanjem kot proizvajalci v Sloveniji, to počnejo zaradi dobrih prodajnih učinkov v tujini.

A kljub temu mi je v čast, da smo nekaj oblikovalskih znamk prepričali in razstavljajo v centru mesta v t. i. urbanih bivakih, ki smo jih posebej za njih oblikovali in dali občutek, kako bi se lahko Ljubljana v tem kreativnem smislu širila. Kot drugo, Oblikovanje v mestu pomeni oblikovati mesto. A kaj to pomeni? Kaj oblikujemo, če vse že obstaja? Ulice, trgi fasade. Mi želimo oblikovati vzdušje v mestu.

V smislu mu dati vsebino? Da, tako z vsebino kot z vzdušjem, ki ga ustvarijo ljudje.

Kako velik izziv predstavlja vse, kar ste povedali do zdaj, za prihodnost Meseca oblikovanja oziroma Tedna oblikovanja Ljubljana. Sami ste omenili, da ste morali povabiti tudi tuje razstavljavce, da je sploh dovolj vsebine? Če želimo ponuditi tujcem …

… vem, kam greste z odgovorom, a zanima me, kako velik izziv za vas bo prirediti Teden oblikovanja Ljubljana naslednje leto? To bo velik napor, vložiti bomo morali veliko energije v to. Še enkrat ponavljam, zakaj bi tujci sploh prišli v Slovenijo, če tu ni njihov trg? To je še vedno laboratorij – Slovenija kot laboratorij za nove ideje in za mreže kreativcev iz jugovzhodne Evrope. Če sledimo cilju, da je Ljubljana neka nova ustvarjalnica v Evropi, bo treba v to vlagati.

Vi ste zasebno podjetje. Razmišljam, ali je Teden oblikovanja doprinos za mesto Ljubljana, tudi za slovensko gospodarstvo in turizem. Je bil storjen kakšen korak v tej relaciji?
Je bil, letos nas je finančno podprlo ministrstvo za gospodarstvo. Če bi se sami še bolj angažirali tudi pri drugih ministrstvih, sem prepričan, da bi dobili tudi njihov posluh. Tudi občina Ljubljana je to dojela kot kakovost kulturne vsebine, ki želi konkurirati športnim prireditvam v Ljubljani, ki jih je že tako preveč. Tam je veliko sponzorjev, ki jih v kulturi ni.