"Gre za vrednotenje, nagrajevanje in promoviranje vrhunskih dosežkov slovenskih avtorjev na širšem področju vizualnega ustvarjanja," je Jožica Brodarič na kratko opisala projekt Trend, ki ga je ustanovila pred 14 leti.

Desetčlanska strokovna žirija je poleg nagrade za življenjsko delo nagradila še pet izjemnih dosežkov s širšega področja vizualne ustvarjalnosti.

Zagotovo eden najuspešnejših projektov leta je Nordijski center Planica, ki so ga ustvarili trije biroji A biro, Stvar in Studio Akka - prejel je priznanje na področju arhitekture.

Ekipa, ki je skupnimi močmi uresničila enega najambicioznejših slovenskih arhitekturnih projektov v zadnjih letih, se je ob prejetju nagrad zahvalila vsem, ki so sodelovali pri projektu. Kot so povedali, so pri projektu vsi odlično sodelovali, vlagatelj je imel jasno vizijo in cilje, kar je pripomoglo k uspešni izvedbi projekta. Razkrili so še, kaj je skrivnost uspešnega projekta: "Ko smo hodili po gradbišču, so vsi delavci, s katerimi smo se pogovarjali, povedali, da se med prijatelji radi pohvalijo, da prav oni delajo Planico. Projekt je uspešen, če se vsi poistovetimo z njim."

Leta 2009 se je začela zgodba birojev, ko so zmagali na državnem natečaju, po šestih letih in skoraj 50 milijonih evrov pa je Nordijski projekt Planica postal eden strokovno in izvedbeno najkompleksnejših infrastrukturnih projektov pri nas, ki je specifičen tudi v evropskem merilu. Je morfološka mojstrovina, pri kateri se topografija terena maksimalno zliva z arhitekturo, hkrati pa arhitektura čim manj invazivno poseže v značilen alpski ambient. Avtorjem je z interdisciplinarnim pristopom uspelo ustvariti decenten, skorajda asketski konglomerat različnih objektov, ki pa prav zaradi zadržanosti deluje toliko bolj veličastno.

Poleg obnove velikanke je bilo namreč zgrajenih oziroma obnovljenih še sedem skakalnic s spremljajočimi objekti, znotraj kompleksa pa so nastale nove tekaške proge in tekaška dvorana, atletski stadion, kolesarske poti, rolkarska proga, park kulturne dediščine, podzemna parikirišča, servisni objekti, informacijska in gostinska infrastruktura ter nova zunanja ureditev.

Drugi oblikovalski presežki
Priznanje na področju modnega oblikovanja je prejela Nataša Čagalj, ki se Trendovega priznanja veseli že drugič, prvič je bila nagrajena leta 2001. Nagrado zaradi delovnih obveznosti ni prevzela sama, se je pa oglasila iz Londona in se zahvalila, ker je žirija prepoznala in nagradila njeno delo.

Čagaljeva je delala za slovite modne znamke, med drugimi za Cerruti ter sedem let kot glavna oblikovalka Stelle McCartney, v zadnjem letu je postala kreativna direktorica modne hiše Ports1961. Njena oblačila čistih, elementarnih linij so sofisticirana in minimalistična, vendar vedno z določenim obratom in dodano vrednostjo. Odlikujejo jih nosljivost, uporabnost in vtis rokodelske izdelave, vendar pa ta utilitarna nota nikakor ne zaduši senzualne elegance kolekcij, ki jih je Čagaljeva v smislu trajnostne mode zapeljala prek trendovskih in generacijskih omejitev.

Priznanje je prejel tudi grafični oblikovalec Jan Jagodič, ki deluje v okviru svojega studia Kabinet01. Med drugim je oblikoval knjigo Kruh moj vsakdanji, ki je bila na Slovenskem knjižnem sejmu izbrana za najlepšo slovensko knjigo v kategoriji priročnikov in kuharic.

Je tudi avtor celostnih podob in celotnega vizualnega ekosistema dveh mednarodno uspešnih oblikovalk oblikovalk Lare Bohinc in Nike Zupanc. Jan Jagodič je suveren v celotnem žanrskem spektru projektov, ki se jih loteva od tradicionalnega grafičnega do spletnega in produktnega oblikovanja. Za njegov pristop je značilen rigorozen, a hkrati fleksibilen minimalizem, ki se izkaže v urejenih, sofisticiranih in elegantnih oblikovalskih rešitvah.

Na področju sodobne umetnosti je priznanje prejela Alenka Pirman.

S pregledno razstavo Zbrana dela v Mednarodnem grafičnem likovnem centru, ki je zajela 25 let njenega ustvarjanja, je Alenka Pirman na zgoščenem prostoru prikazala avtorsko konsistenco sicer razpršenih in na videz nepovezanih projektov.

Pirmanova je kot umetnica dedinja novejše slovenske avantgarde, vključno z ohojevsko konceptualno držo in težnjo po umetniški integraciji vsakdanjosti, kot tudi sopotnica alternativnih gibanj, kar se odraža v njeni angažiranosti, aktivizmu in naredi-sam produkcijski estetiki. V svojih duhovitih in mestoma parodičnih intelektualnih diverzijah postavlja pod vprašaj utečene nacionalne idiome, pri čemer jih secira z vztrajno, že kar obsesivno natančnostjo in potrpežljivostjo.

Nagrajen je tudi industrijski oblikovalec Robert Lešnik, ki se mu podelitve zaradi delovnih obveznosti ni uspelo udeležiti. Kot vodja zunanjega oblikovanja pri Mercedes-Benzu oziroma Daimlerju je odgovoren za karoserijsko podobo večine Mercedesovih modelov zadnjih generacij. Preden se je pred sedmimi leti ustalil pri Mercedesu, se je kalil pri Volkswagnu in Kii. Je avtor z veliko intuicijo, optimalnim razmerjem med emocionalno in razumsko komponento in izčrpnim poznavanjem historičnih koordinat ne samo znamke, za katero ustvarja, ampak tudi celotne zgodovine avtomobilskega oblikovanja.

Nagrada za "graditelja sodobne Ljubljane"
Na koncu večera so v Narodni galeriji podelili Trendovo priznanje za življenjsko delo. Letos jo je prejel eden ključnih arhitektov slovenskega modernizma in v marsičem tudi oče urbane podobe sodobne Ljubljane - Milan Mihelič.

Arhitekt, ki je letos dopolnil 90 let, je najprej študiral v Pragi in nato pa pri Edvardu Ravnikarju na ljubljanski fakulteti za arhitekturo, kjer je leta 1954 diplomiral.

Je izrazit modernist s poudarkom na funkcionalizmu, čeprav se je z nekaj poznejšimi projekti vključil tudi v duha postmodernizma. Čeprav je projektiral tudi sakralne objekte in manjše arhitekture, je Mihelič arhitekt večjih razsežnosti v urbanem miljeju, tako poslovnih kot tudi stanovanjskih zgradb. Stane Bernik, največji poznavalec in analitik njegovega dela, ki je o njem napisal tudi dve monografiji, je Miheliča označil kot "graditelja sodobne Ljubljane".

Njegove so številne stavbe, za katere se zdi, da so samoumevni integralni del Ljubljane, predvsem na osi Bežigrad-Center: Konstrukta, Slovenijales, hali B in C na Gospodarskem razstavišču in nekatere druge. Mnoga njegova dela, med njimi tudi ikonična Mednarodna avtomatska telefonska centrala, popularno imenovana Klavir, sodijo med največje dosežke sodobne slovenske arhitekture.

S svojimi deli je bil prisoten tudi v takratnem jugoslovanskem prostoru, predvsem v Osijeku, Vukovarju in Novem Sadu.