iz katere lahko zadiši tudi goveja juha.

"Om Nom" – tako naj bi vzdihovali v angleško govorečem svetu, ko se po dobrem obroku zadovoljno trepljajo po trebuhu (kot, recimo, "njam njam" v slovenščini). "Pri popularnih dietah, trenutno jih je več kot 90, sem ugotovila, da nobena medicina in znanost ne zaležeta, da se na možgane ne moremo več zanesti in da se je zato treba vrniti k želodcu," pripoveduje dobrovoljna sogovornica, drobne postave, med mešanjem penastega kapučina. Iz Kranja se je v Ljubljano pripeljala z vlakom, "ker je tako najlaže", pove pragmatično.

Prav takšna, pragmatična, je njena skleda Om Nom, za katero je prejela priznanja stroke, med drugim Društva oblikovalcev Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije in Top ideje, borze oblikovanja. "Namen sklede je, da s hrano ne preobremenimo, raztegnemo, želodca, in pojemo ravno toliko, kot lahko. To ni dieta," opozori. Čeprav Nina Malovrh zase pravi, da običajnim predmetom riše neobičajne zgodbe, se zdi v primeru sklede Om Nom nasprotno – da običajni zgodbi, kot je ohranjanje telesne teže, riše neobičajni predmet, skodelico v obliki želodca.

Industrijska oblikovalka, z diplomo na ALOU-ju v Ljubljani in magisterijem na londonski University for the Creative Arts, se je tega nenavadnega projekta lotila temeljito. V raziskovalni fazi je obiskala splošno bolnišnico Slovenj Gradec, kjer kot edini v Sloveniji operativno zmanjšujejo želodce. "Ko so zdravniki videli moj izdelek, so rekli, da počnejo ravno to, raztegnjene želodce zmanjšujejo na sicer še manjši volumen od sedmih decilitrov." Posvetovala se je z nutricionisti, ki so ji razložili več o kalorični gostoti "in mi pojasnili, da povprečen človek dejansko ne more šteti kalorij". Sledila je faza oblikovanja sklede, ki sledi obliki želodca, v kateri je preučevala knjige študentov medicine in se projekta lotila kot oblikovalka, "pri čemer sem upoštevala zlati rez, proporce in skledo stilizirala do te mere, da je v vizualnem pogledu jedljiva," pove v smehu.

Zanimanje za skledo Om Nom je v Evropi, predvsem pa Avstraliji, kamor se namerava za pol leta tudi preseliti, precejšnje. Kar je pri zgodbi Nine Malovrh najbolj presenetljivo, je predvsem to, s kakšno lahkotnostjo se spopada s procesi nastajanja proizvoda. Z izkušnjami iz Steklarne Rogaška, iz oglaševalskih agencij in samostojnih projektov je sposobna zagotoviti celoten paket. "Ravno za projekt Om Nom nisem potrebovala večje naložbe, saj sem sama poskrbela za oblikovanje, znamčenje, 3D-izrez ... Vem, da bo slišati neprofesionalno, a najela sem le stiliziranje hrane in fotografiranje izdelka."

Če dovolj dobro poznam naše bralce, jih bo zagotovo zanimalo, ali v skledo spraviš dovolj goveje juhe?
In to je tudi prvo vprašanje, ki ga dobim: ali je skleda namenjena nedeljskemu kosilu?

Pa je?
Ni. Nedelja naj bo dan za goljufanje. Ljudje me sprašujejo vedno ena in ista vprašanja. Dekleta zanima, ali si lahko naložijo porcijo s kupčkom, da torej gleda hrana čez rob, in pa, ali si lahko naložijo dvakrat. En želodec imaš, enkrat si naloži! Moški pa me sprašujejo: Ali lahko spijem toliko piva? To me sprašujejo brez izjeme.

S tem večkrat nagrajenim izdelkom merite na izredno ozek segment potrošnikov, ki ima zmeren odnos do hrane. Kaj pa, če nekdo napačno razume vašo idejo in se dejansko zredi ali dobi povišan holesterol – eno je količina hrane, drugo pa so kalorije.
Navadni smrtniki nočemo šteti kalorij, hočemo le pojesti svoje špagete, zato pa jih vsaj količinsko pojejmo omejeno, če že po kalorijah ne ... V samih navodilih je besedna zveza "zdrava pamet" omenjena trikrat. Skleda je oblikovana tako, da boš pojedel ravno prav, da bodo živčni končiči iz želodca sporočili možganom, dovolj je, siti smo. Da bodo torej možgani lahko interpretirali, želodec je poln.

Skleda, ki je neke vrste merilec količine hrane, ima tudi psihološko konotacijo, v smislu, jesti iz želodca za želodec, zaradi česar lahko morda dobiš odpor do hrane, ki jo ješ tisti trenutek?
Tu sta dva trika: oči so po navadi bolj lačne kot želodec, zato ima skleda že sama po sebi vizualni učinek. Preden začneš jesti, vidiš obliko želodca in veš, da bo tudi tvoj želodec poln, zato ješ počasneje. Drugi trik pa je čisto oblikovalski, saj je posoda videti večja, kot dejansko je. Kot oblikovalka sem oblikovala določene krivine, da je skleda, ki je abstrakcija oblike človeškega želodca, videti večja.

In ko imaš pri hranjenju dovolj gledanja "želodca", ga varaš tako, da ješ iz navadnega krožnika, ali kako?
Ha ha, to lahko narediš takrat, ko goljufaš ... Sicer pa sem naredila test in na čisto navaden krožnik naložila porcijo rižote, kot bi jo pojedla sicer, in ugotovila, da sem si jo naložila dvakrat preveč, kot bi morala.

Koliko je Om Nom premišljen projekt, saj posega na področje lepotne industrije, v kateri se obrača na milijarde evrov? Ta trg je tako nasičen, kako vanj sploh vstopiti?
Projekt sem začela pred tremi, štirimi leti v ljubljanski startupovski šoli Hekovnik, kjer smo težavo, kako se trga lotiti, razdelali na zanimiv način. Prišli smo do sklepa, da ne tekmujem s ponudniki shujševalnih tablet, usmerila sem se v življenjski slog in k zdravemu načinu življenja. Zato tudi ne govorim o dietah in hujšanju, projekt je postavljen zelo nišno.

Za Slovenijo dovolj nišno?
Premalo, Evropa je pa že dovolj velika.

Kolikšen je bil vložek v proizvodnjo?
Vključno s testno serijo, da smo na stotih ljudeh opravili enoletni test, okoli 7.000 evrov.

Zanimivo, proizvodnjo pa imate na Kitajskem. Je tam ceneje?
Ne, cena z vsemi dajatvami je približno enaka, na Kitajskem lahko zagotavljajo kakovost in količino. V Evropi je industrija porcelana propadla. EU je za zaščito te skorajda izginjajoče industrije uvedel visoke protidampinške dajatve. Za uvoz iz Kitajske v EU moram tako, poleg carin, plačati še 37 odstotkov dajatev!

Razmišljate morda o drugem materialu?
Ne, saj je porcelan izjemno vzdržljiv material.

Kaj pa o morebitni širitvi kolekcije?
Seveda, rada bi oblikovala manjše sklede za otroke, saj je v Sloveniji 16 odstotkov otrok in mladine čezmerno hranjenih ali predebelih. Zanimivo je, da z mano stopijo v stik starši otrok z anoreksijo. Kupujejo jim te sklede in jih prepričujejo, naj pojedo vsaj to, saj se jim ne bo raztegnil želodec. Tega res nisem pričakovala.

Pri vas je zanimivo, da sta vaš izdelek opazila tako stroka kot razni podjetniški inkubatorji, ki vas pogosto vabijo na predavanja ozagonskih podjetjih. Med svojimi predavanji pojasnjujete tudi mite oblikovanja, kateri so to?
To so tiste neromantične stvari, da se morajo številke ujemati, da je lahko izdelek še tako lep, pa to ni zagotovilo za prodajo. Da ljudje nikoli ne razumejo tvoje ideje, da cena nagovarja potrošnika ...

... pa tudi to, da mora biti izdelek črn. Čeprav so sklede Om Nom bele.
No, tudi to. Ljudje vedno rečejo, naredi črne. A sem se naučila, da ... poglejte, kavo pijeva iz belih skodelic, doma imamo bele krožnike. Koliko imamo doma črnih krožnikov in posod?

No, lahko bi izdelali omejeno serijo?
Hja, a ta se bo prodala v desetih kosih, jaz jih bom pa morala naročiti 500. Naredila sem svojo domačo nalogo, in vem, da Ikea v 90 odstotkih proda bel porcelan ali belo keramiko.

Bi lahko sklede kakor koli nadgradili, kot to počne recimo Equa s stekleničkami za vodo?
Ob koncu leta bodo narejene Om Nom z zlatim robom. Tega sem se naučila v Rogaški, če dodaš zlati rob ...

... dobiš Donalda Trumpa!
Tako.

V Steklarni Rogaška, s katero sicer še sodelujete, ste namreč delali v hčerinskem podjetju Rogaška America, kjer vam je bil zaupan razvoj izdelkov iz linije kristala za Trump Home, podjetje zdajšnjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
To je bila zelo uspešna domača naloga s področja soznamčenja. Rogaška se je pravi čas odločila, da bo svojo blagovno znamko, ki v ZDA ni bila znana, na trg vpeljala s pomočjo druge blagovne znamke, saj Donald Trump takrat ni bil nič drugega kot blagovna znamka.

To je bilo leta 2010?
Da, projekt je trajal med letoma 2010 in 2013.

Takrat je imel Trump še zelo uspešen televizijski resničnostni šov Vajenec (The Apprentice).
Res je, in Trump je dobro vedel: če se bo podal na področje izdelkov, ki pridejo v domove ljudi, izdelki splošne porabe torej, bo s tem prišel v srca in glave ljudi.

Trump Home so bili izdelki srednjega cenovnega razreda?
Od ležišč, cvetličnih šopkov, alkoholnih pijač ... Steklarna Rogaška s svojim kristalom, tudi hrana, pohištvo. Trump je dal licenčnino, da so izdelki lahko nosili njegovo ime in na tak način prišel v vsak dom. Slogan je bil Affordable Luxury Comes Home.

Dostopen luksuz v vsak dom.
V vsak dom – zdaj ga pa imajo (smeh).

Katja Štok
katja.stok@rtvslo.si