Pregleda leta ne moremo začeti brez dogodka leta v svetu industrijskega oblikovanja – po slabih dveh letih mukotrpnega epidemičnega postanka smo v svojem polnem obsegu le dočakali enega najpomembnejših oblikovalskih dogodkov na svetu: milanski sejem pohištva Salone del Mobile in spremljajoči Milanski teden oblikovanja.
Eden najpomembnejših dogodkov na tem področju, ki privablja podjetja, oblikovalce, medije in obiskovalce z vsega sveta, je letos sicer potekal junija, namesto tradicionalnega aprila, in pokazal nove kolekcije, sodelovanja in tehnološke napredke.
Svoj tempo pa ima tudi slovenska oblikovalska scena. Objavljamo izbor dvajsetih izstopajočih dosežkov na področju domačega oblikovanja in arhitekture, ki smo jih spremljali v rubriki Lepota bivanja. Seznam ni lestvica ali tekmovanje, saj je vsak izdelek ali projekt prav posebna zgodba.
Ob tem seveda ne pozabimo na nekatera dela slovenskih podjetij ali oblikovalcev, ki so bila med letošnjimi prejemniki rdeče pike.
1. Teden oblikovanja v Milanu in Alcova
Nekdanja stara zapuščena milanska vojašnica Alcova je v toplem juniju dišala po boru in smoli, po soncu in poletju, po prahu in vznemirjenju, ko smo hodili v od časa obgrizenih objektih, mimo Jezusa Kristusa, Marije in prečudovitih talnih ploščic. Divje obraščeno zelenje je kot paravan skrivalo opuščeni prostor, kjer so razstavljali izbrani svetovni kreativci. Naj omenimo mehiško podjetje davidpompa, ki je znova navdušilo s svetili, tokrat izdelanimi iz ognjeniških kamenin. Predstavljalo se je tudi slovensko podjezje Tokio s svetilko Carbon Light, ki jo odlikuje izjemno lahko karbonsko ogrodje.
Nizozemski studio Makkink & Bey je predstavil aktualni razvojni koncept Rotterdama: naselje z nizkim vodnim odtisom, kjer bi prebivalci jedli tudi ličinke. In seveda se je z novo kolekcijo predstavila britanska oblikovalka slovenskih korenin Lara Bohinc. Inspiracijo za novo kolekcijo Peaches je iskala v zaobljenih ženskih zadnjicah, s čimer je pridobila veliko pozornost svetovnih medijev.
2. Nika Zupanc: porsche 911 4 GTS in monografija
Kakšno leto je doživela industrijska oblikovalka Nika Zupanc: poleg izdaje svoje prve monografije pri prestižni založniški hiši Rizzoli z naslovom Breaking the Rules: Designing for Tomorrow, Kršenje pravil: Oblikovanje za jutri (no, sodeč po naslovnici bi lahko rekli tudi Razbijanje pravil), je uresničila še eno svojo dolgoletno željo – oblikovanje zunanjosti avtomobila.
Na povabilo Porscheja je model 911 4 GTS odela v svoj vzorec cvetočih divjih vrtnic, ki jih je prvič upodobila na stolu 5 O'Clock Chair za Mooi, pozneje pa še na deski za deskanje na vodi uveljavljenega ljubljanskega podjetja Flikka Boards (izdelane so iz bioloških lanenih vlaken, reciklirane polistirenske pene (EPS) in rastlinske epoksidne smole SuperSap).
"Sodelovanje z Niko Zupanc, ki se je začelo z njeno monografijo Breaking The Rules, izdano pri prestižni založniški hiši Rizzoli, smo videli kot priložnost za povezovanje sorodnih principov, iz katerega se lahko razvije nekaj novega in izjemnega," nam je pojasnil Vasja Potočnik, vodja znamke Porsche.
Toda, kako drzna je bila odločitev, da ultimativno športno vozilo odenejo v cvetlico? "Porsche je pionirska znamka, ki se ne boji prestopati meja in ustvarjati v polju drznega in nenavadnega," je prepričan Potočnik. Dodaja, da je Porsche eden vodilnih inovatorjev, "ki spreminja svet avtomobilizma; med prvimi smo prepoznali tudi potencial, ki ga predstavljajo neodvisne, uspešne in ustvarjalne ženske, kakršna je tudi Nika Zupanc".
Podatkov, kdaj bi bila serija vozil na trgu, nam ni zaupal. Pojasnil je le, da je bil avtomobil predstavljen "ekskluzivno za dogodek Wild at Heart", na katerem je bil tudi nekdanji voznik formule 1 in vzdržljivostnih dirk Mark Webber, sicer ambasador znamke.
3. Tomato Košir in napis Kultura na pročelju ministrstva za kulturo
Dogodek vnovičnega lepljenja črk "kultura" s tipografsko razmejenimi vejicami, ki so bile odlepljene s pročelja ministrstva za kulturo v času ministrovanja Vaska Simonitija, je v javnosti resda minil brez večjega pompa. A kot nam je pojasnil njihov snovalec, uveljavljeni grafični oblikovalec Tomato Košir, se je z njihovo vnovično upodobitvijo v Slovenijo "vrnila kultura".
4. Z zlatim svinčnikom nagrajena Hiša MM v Domžalah
Hiša MM je bila med letošnjimi prejemnicami zlatega svinčnika, ki ga podeljuje Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije. a2o2 arhitekti so iz tradicionalne vaške hiše v Domžalah z longitudinalno zasnovo parcele oblikovali sodoben interier za starejši par. Če so obdržali zunanjost objekta in določene dele tudi restavrirali, pa je notranja zasnova prostora izjemno netipična.
5. Navijalnik za avtomatsko ročno uro Time Machine Winders
Dejan Kos in Klemen Smrtnik pravita, da je Time Machine Winders ta hip najboljši navijalnik za avtomatsko ročno uro na svetu. Idejo investitorja, podjetja twenty five seven, sta sprejela kot izziv in se podala na izjemno nišno področje industrijskega oblikovanja, ki pa ima izjemno strastne kupce.
6. Didaktična igrača Nika Kralja Konstrukta
Kar 45 let je minilo, odkar je legenda slovenskega industrijskega oblikovanja Niko Kralj patentiral didaktično leseno igračo, ki jo je sam poimenoval Mirna. V času, ko je na območju Slovenije, ki je bila takrat del Jugoslavije, cvetela lesna in pohištvena industrija, pa se danes Festival lesa iz Kočevja, ki je leseno delo realiziral, ukvarja z drugačnimi težavami. Čeprav je za Kraljevo igračo, ki je poimenovana kot Konstrukta, veliko zanimanje v Evropi, pa je njena izdelava izjemno zahtevna, kar vpliva tudi na njeno trenutno ceno.
7. Novi Muzejski trg v Kopru
Čisto zares se to naše obmorsko leto razvija z bliskovito hitrostjo, nekdaj delavsko pomorsko-industrijsko mesto pa dobiva s svojo prenovo vse bolj uveljavljeno konotacijo (kar najlažje preverimo z rastjo cen nepremičnin v zadnjih letih). Novi Muzejski trg v Kopru je bil tako statični kot arhitekturni podvig. Morda je noro, da sta nad garažo, ki ni imela predvidene dodatne obremenitve, danes trg in park s 50 drevesi.
8. Električno kolo Noordung
Električno kolo, ki meri onesnaženost zraka in ima poleg tega še zvočnik za predvajanje glasbe, pravzaprav ni novost. Razvoj Noordunga, tudi s pomočjo švicarskih investitorjev, poteka že nekaj let. Karbonski dvokolesnik je letos prejel nagrado za izjemno oblivanje na Mesecu oblikovanja. "Dejansko se ne vidimo kot kolesarsko, ampak kot podatkovno podjetje," nam je pojasnil v intervjuju Gregor Fras, ustanovitelj podjetja Noordung,
9. Mesec oblikovanja se je podal med ljudi
Epidemija je marsikaterega samostojnega podjetnika uničila, spet drugi so naredili "remont" in v tej agoniji poskusili poiskati novo pot. Mesec oblikovanja se je po 20 letih odprl javnosti. Na 61 lokacijah v središču prestolnice je za en večer zaživel "mini Milano", ki je javnosti za dober mesec ponudil na ogled dobro slovensko oblikovanje.
10. Keramika Salto Dionys
Nekaj je na tej keramiki, ki je tako organska, a hkrati elegantna, zagotovo pa nekonvencionalna. Salto Dionys je mikroobrtniško podjetje, za katerim stoji Rok Oblak in ljubljanski studio Levo. Kosi keramike, ki na trenutke spominjajo na mehanske dele v avtomobilski delavnici, pa so prava paša za oči, ko nanje postavimo koromač ali bučko. Center za kreativnost mu je podelil tudi znak odličnosti Made in Slovenia.
11. Interier hiše v Ljubljani
Kako se lahko hiša obnovi brez večjih gradbenih del, so pokazali v biroju Arhimetrics. Z drugačno tlorisno razporeditvijo, umestitvijo pohištva in usklajenimi barvnimi kožnimi toni (nude) so dosegli učinek prostorskosti in usklajenosti.
Z umestitvijo panoramskega okna pa so v prostor spustili svetlobo in pogled na bližnji gozd.
Če je naročnica sprva hotela prizidek, so ji arhitekti ustvarili dom, kot ga je hotela, tudi brez tega posega, ki bi zahteval več denarja in časa.
12. Pendulum Mateja Štefanca
Matej Štefanac se ni pojavil včeraj. O, ne, svetila oblikuje že več kot deset let. Po izobrazbi arhitekt, ki je še kot študent v Milanu izpopolnil svojo izobrazbo s študijem industrijskega oblikovanja, svetila oblikuje "za svojo dušo", če uporabimo najbolj obrabljeno frazo na tem svetu. Ukvarja se namreč z izrisovanjem 3D-modelov interierjev. Njegovo večkrat nagrajeno premično svetilu Pendulom se lahko zasuka za 90 stopinj, okoli navpične osi pa celo za polni krog, torej 360 stopinj. Senčilo v ravnotežju ohranja protiutež, kot nihalo pri stenski uri, recimo, medtem ko svetlobni vir (LED) ostaja skrit očem. Gibljiva namestitev senčnika s tem omogoča razpršitev svetlobe in zmanjša bleščanje.
13. Studio Raketa – stol Olimp
Najhujša nočna mora vsakega oblikovalca je oblikovati stol, sploh lesenega. Studio Raketa, ki sicer načrtuje prostore in opremo zanje, je oblikovalo stol iz ukrivljenega lesa Olimp (oblikovanje Katjuša Kranjc in Rok Kuhar, proizvajalec Pikka). S premišljeno povezavo več tradicionalno oblikovanih lesenih krogov so sestavili funkcionalno celoto za sedenje.
14. David Tavčar za Leitner Leinen
Mladi slovenski oblikovalec David Tavčar že več let sodeluje tudi z avstrijskim podjetjem Litner Leinen, ki je na trgu vse od leta 1853 in ki ga vodi že šesta generacija.
Posebnost Davidovih vzorcev, poleg tega, da so vsi narisani ročno, je, da jih snuje na način, da se lahko tekstil odreže kjer koli, ne da bi ob tem nastal odpadni material. Njegova najnovejša kolekcija za to luksuzno blagovno znamko je namizni prt v več barvah, odete v jelene, rukajoče jelene, kot pritiče kleni avstrijski tradiciji.
15. Plečnikov mestni avtobus
Ob 150. obletnici rojstva slovitega Jožeta Plečnika je konec avgusta v Ljubljani zaživel Plečnikov mestni avtobus. Ta je na progi 2 Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) potnike v novi preobleki 150 dni spodbujal k odkrivanju Plečnikovih del, ki so od postaj oddaljena najmanj 200 metrov.
Plečnikov mestni avtobus je potnice in potnike popeljal po Plečnikovi Ljubljani, ki se je lani z izbranimi arhitektovimi deli uvrstila na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine.
16. Copati Pappuci 2023
Brencha (Brina Vidic) jim pravi "Papucci za po kući", pa tudi copati "za urbane plemkinje in plemiče". Srbsko papuči sicer pomenijo natikači, v Italiji pa obstaja podjetje, ki zveni zelo podobno kot ta na Balkanu priljubljen dodatek za hojo po domu in sliši na ime Gucci.
Brencha svojo prepoznavnost gradi z eklektičnim povezovanjem minimalizma in bohotnosti baroka, art nouveauja ter art décoja. "Pri oblačilih se to vidi predvsem pri uporabi razkošnih materialov, kot so žamet, žakar in svila, ki bi jih lahko uporabili na kakšnem baročnem stolu. Hkrati pa so oblike zelo preproste, minimalističen in funkcionalne. V sivino vsakdana je treba vnesti malo funka," je dejala v pogovoru za rtvslo.si.
17. Nočna omarica Love Letters
Epidemija se je v preteklih dveh letih dobro poigrala z našim doživljanjem drugačnega življenja, z osamljenostjo in izoliranostjo. Vse našteto pa je dalo arhitektki Maji Stamenković misliti, da bi si lahko v tem času, ko smo bili nemalokrat sami s svojimi mislimi, napisali pismo. Tisto klasično, na roke. Kako neprijetno – pisati pismo samemu sebi. Le kaj bi si napisali? A vse to je bila inspiracija za nočno mizico Ljubezenska pisma (Love Letters), ki je sicer del elementa Building Blocks.
Nočna mizica je prejela nagrado na Mesecu oblikovanja, prednastavljena pa je bila tudi na Top idejah na letos nekoliko klavrnem pohištvenem sejmu pohištva Ambienti.
18. Izdelki iz betona Zevnik lab
Eno zanimivejših presenečenj na omenjenem sejmu Ambienti je bil Zevnik Lab, ki so združili svoje sodelovanje tudi z različnimi arhitekti, umetniki in oblikovci. Kot pravijo, je njihov cilj prikazati "pozitivno stran betona", za katerega sicer vemo, da je eden izmed največjih onesnaževalcev CO2-ja v okolje. Svoje poslanstvo pa želijo predstaviti z različnimi vidiki uporabe betona, kot je izbrušena vaza, (Vasa J. Perović, Jure Grohar, Anja Vidic), ki je brez rož lahko tudi zgolj arhitekturni objekt, ali pa sestavljivi svečniki, betonski hladilec vina, šah, uteži in tudi betonski okraski za smreko.
19. Začetek gradnje NUK II
Arhitekturni biro Bevk-Perović pa postaja ustaljeno ime pri javnih natečajih. Poleg že izvedenega Islamsko-verskega kulturnega centra v Ljubljani so zmagali tudi na natečaju za gradnjo nove Sodne palače (neizvedeno), novega prizidka Opere (neizvedeno), nove avtobusne postaje Ljubljane (neizvedeno) in nove Narodne in univerzitetne knjižnice NUK II.
Ravno za zadnjo pa je po več desetletjih ministrstvo za okolje in prostor ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport končno le izdalo gradbeno dovoljenje za gradnjo.
Gradbena dela se bodo začela predvidoma konec prihodnjega leta oziroma na začetku leta 2024, projekt pa je ocenjen na 100 milijonov evrov.
Arhitekt Matija Bevk je NUK II opisal kot platformo sodobnega izobraževanja in komunikacij, ki bo postala ena ključnih točk Univerze v Ljubljani, poleg tega bo NUK II tesno povezan z mestom. Po njegovih besedah NUK II ne bo podvojitev NUK-a, temveč ga bo dopolnjeval in razbremenil.
20. Najbolj brana novica na Lepoti bivanja
Skoraj 400 kvadratnih metrov velika družinska hiša na Celjskem, ki ima poleg zanimive arhitekturne zasnove kubusov različnih velikosti in višin tudi neskončen bazen prav posebne oblike, v kletnem delu pa družabni prostor s kinodvorano, je bil najbolj bran članek v letu 2022 na Lepoti bivanja. Arhitekturno zasnovo so naredili SoNo arhitekti.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje