Naročnica je pristopila do arhitektov z željo po večjem prostoru v bivalnem delu hiše v Sostrem, in sicer s prizidkom. A kaj hitro so prišli do spoznanja, da gradnja le-tega ne bi bila smiselna, tako s časovnega kot s finančnega vidika.

V arhitekturnem biroju Arhimetrics so z drugačno tlorisno razporeditvijo, umestitvijo pohištva in usklajenimi barvnimi kožnimi toni (nude) dosegli učinek prostorskosti in usklajenosti. Z umestitvijo panoramskega okna pa so v prostor spustili svetlobo in pogled na bližnji gozd.

Več v pogovoru z arhitektom Daretom Vasiljevićem, vodi biro Arhimetrics s Tanjo Špan Vasiljević:

Naročnica je želela prizidek v velikosti 20 kvadratnih metrov, toda svetovali ste ji, da bi bilo to predrago. Zakaj?
Pri gradnji prizidka posegaš v konstrukcijo, prav tako je zahtevnejši in dolgotrajnejši postopek, naročnici pa se je časovno mudilo. Ker je želela večjo dnevno sobo, smo to dosegli z drugačno zasnovo tlorisa.

V katerih primerih je prizidek smiseln – razen, ko seveda nujno potrebuješ dodatno sobo?
Vedeti je treba, da za gradnjo prizidka potrebujemo nove temelje, nove zidove, nov fasadni ovoj in fasado, novo streho. V tem primeru je 20 kvadratnih metrov lahko celo dražja naložba v primerjavi s 40 kvadratnimi metri, kjer bi lahko bila naložba za dvakrat večji izkoristek dražja za le deset odstotkov. A poudarjam, mi smo se v tem primeru tako odločili po opravljeni analizi obstoječega stanja.

Hiša je dvonadstropna in ima 155 kvadratnih metrov. Kje ste videli njen potencial?
Potencial smo videli v tem, da je imela dobro zasnovo, saj smo lahko odstranili nenosilne zidove in naredili fluidni tloris. Hiša ima daljši del fasade obrnjen na vrt in gozd. Ker sta bila na tej strani objekta pred posegom le dve okni, smo ju združili v panoramskega in dobili čudovit pogled na bližnji gozd. Dnevna soba je s tem dobila popolnoma drugačen značaj, lahko bi rekli, da je doživela evolucijski razvoj svoje prejšnje podobe.

Zagotovo je dobila več svetlobe in tudi večjo kakovost bivanja.
Točno to, pa tudi neko večjo dimenzijo v vizualnem smislu.

Dnevno sobo ste povečali z odstranitvijo manjših servisnih prostorov in hodnika. Kakšna je bila zasnova?
Želeli smo povečati vse prostore, jih povezati in odpreti – prej je bilo težko gostiti večje število ljudi, vse je bilo malo premajhno. Kuhinjo smo razširili v vogal hiše, kjer je bila prej manjša shramba.

Jedilnico smo iz prejšnje dnevne sobe potisnili na del, kjer je bila prej kuhinja, s čimer smo povečali dnevno sobo, ki je bila prej izrazito podolgovata in zaprta. Zdaj je z dodatnim prehodom ob kaminu in velikim panoramskim oknom resnično prostorna in prijetna.

Kamin ste obdržali in ga na spodnjem delu oblekli v kamen, na zgornjem ste mu dodali kovinski strukturni element. Zakaj?
Celoten kamin smo obdržali, le preoblekli smo ga v novo masko. V spodnjem delu smo uporabili fino brušen kamen, na zgornjem delu pa kovino, kot kontrast. Enako je obdelan z vseh štirih strani in deluje kot povezovalni element, in ne zid, ki ločuje prostora.

Kakšni pa so bili posegi v zgornjem nadstropju?
V zgornjem nadstropju so spalni prostori z garderobo in glavno kopalnico, ki so po svoji razporeditvi in velikosti ostali enaki. Odstranili smo parket in dodali enoten tlak, novo pohištvo, svetila, barve.

V spalnici ste asimetrične stene izkoristili tako, da ste vanje umestili omare.
Diagonale in poševne strehe zavzamejo velike površine, zato moraš biti pozoren pri njihovi zasnovi, da imajo največji izkoristek. S tem, ko jih umestimo v niše, zapolnimo in poravnamo stene, pri čemer ne lovimo geometrije, hkrati pa ustvarimo prostor za hrambo.

Pri izboru barv ste uporabili zelo umirjene odtenke, t. i. nude ali kožne barve. Poigrali ste se s konceptom ton na ton, katera je njegova posebnost?

S konceptom ton na ton kombiniraš odtenke enega tona. Ker v prostoru ni ne barvnih poudarkov in ne močnih kontrastov, ostane veliko več možnosti za igro s teksturami in materiali. Končni rezultat je umirjen, skladen.

Da si bodo bralci lažje predstavljali, o čem govorite; to je tako, kot če bi vzeli rumeno barvo in jo svetlili ali temnili. Te barvne odtenke pa ste vnesli tudi pri izboru pohištva in dodatkov.

Tako je. Gospa je zobozdravnica in je hotela dom v svetlih barvah. Želeli smo se izogniti snežno beli barvi, saj deluje hladno in minimalistično, to pa ni bil cilj. Uporabili smo kremaste tone, kot da bi se potopil v smetano. Tla so v enem tonu, stene v drugem, strop pa v tretjem tonu. Vse to pa si je zelo podobno in tvori celoto. Ker strop v tej hiši ni tako visok, smo uporabili malo temnejša tla, malo svetlejše stene in še svetlejši strop, s čimer smo ga optično zvišali. Razumevanje interierja ne pomeni razumevanje dveh barv, ampak tisočerih barv, tisočerih možnosti.

Dotakniva se še kuhinje, kjer ne morem mimo tega, da ste uporabili inoks.

Inoks sicer deluje nekoliko hladen, tehničen, je pa kuhinja kot laboratorij za pripravo hrane, zato se je tudi naročnica strinjala z njegovo uporabo. To je tudi material, ki z odsevi in svojo prilagodljivostjo izgubi svojo materialnost; ne deluje težko in polno. Ker je kuhinja cela v inoksu, smo želeli jedilnico narediti mehkejšo. Miza je okrogla, vsi vogali so mehko obdelani, čisto nasprotje. Kontrast kuhinji smo hoteli ustvariti tudi z izborom materialom. Inoks je tanek, miza je masivna, lesena. In ravno to nam je všeč, da čisto spremenimo značaj objektov v istem prostoru.

Arhitekti radi posegate po inoksu, saj ima številne odlike, a vendar, marsikoga še vedno spominja na klavnice ali menze. Kakšna je logika, da imaš doma kuhinjo iz tega materiala?
Lahko bi se vprašal, kakšna je logika, da imajo vsi profesionalni kuharji kuhinje iz inoksa? Gre za trpežen, odporen, neporozen material, tako da se lahko pri kuhi posvečaš delu in nisi obremenjen s tem, ali boš povzročil kakšno prasko ali kako boš očistil madež.

Profesionalne kuhinje, ki pa niso njihov dom! Zdi se mi, da je inoks v tem kontekstu drzen izbor, se vam ne zdi?
Da, moraš imeti pogum in znanje. Ko se odločiš, da najdeš lepoto grdega. Izziv je, da s hladnim materialom, ki ljudi spominja na kuhinje v osnovni šoli ali na mesarske klavnice, poskusiš najti sinergijo in ga vpeljati v dom. To se mi zdi dobro izhodišče zasnove interierja. Je pa sicer inoks čudovit material za kombiniranje.

Bom postavila lažje vprašanja. Imate doma kuhinjo iz inoksa?
Da, že 15 let. Sem ljubitelj inoksa, ki v prostoru izgublja svojo prezenco, saj deluje kot ogledalo, je brezbarven. Po drugi strani je pa zelo hvaležen material. Inoks postane lep šele takrat, ko je že čisto spraskan. Patina ga dela lepega. Sicer pa je to material, ki vzdrži zob časa.

Kaj pa jedilniški stoli, zdi se mi, da se pri izboru pohištva spogledujete z galerijskostjo?
Zanimivo, da ste to opazili, to je namreč nekaj, k čemur si vedno prizadevamo. V prostoru želimo doseči občutek domačnosti, a hkrati uporabljamo galerijski pristop k snovanju interierja, očiščenega vsega odvečnega in nepotrebnega. Čeprav stol ni rdeč, da bi izstopal barvno, je kljub svoji izčiščeni zasnovi udoben in zelo mehak. Želeli smo, da je kontrasten s kuhinjo. Prav tako smo stene obložili z velikimi ogledali. S tem smo v majhen prostor vnesli odsev narave, gozda, ki je v ozadju.