Korak k zavedanju kulturne gradnje na Krasu pa predstavlja tudi kompaktna kraška hiša, pove Aljoša Dekleva iz Dekleva Gregorič arhitekti, kjer so za mlado družino ustvarili prav posebno hišo, ki stoji v vasi Vrhovlje tik ob meji z Italijo.

Na Krasu se je razvila tradicija majhnih, kompaktnih, kamnitih in skoraj brez oken hiš, za nastanek Krasa kot pokrajine kamna, pa so odgovorni Benečani, ki so hraste s Krasa ekstenzivno uporabljali za gradnjo temeljev mesta na vodi. Svoje je dodala tudi burja, ki je zelo vplivala na tradicionalno tipologijo kamnitih bivališč v strnjenih vaseh. In če so včasih vsa bivališča ustvarjali po preizkušenem receptu svojih prednikov, je danes težko videti, da bi se naročniki odločali za gradnjo kraških kamnitih hiš. Za to se je odločila mlada družina, ki je s svojo hišo pritegnila pozornost tujih strokovnih publikacij. Hiša je bila nominirana tudi za evropsko strokovno nagrado: European Union Prize for Contemporary Architecture: Mies van der Rohe Award 2015 ter izbrana med pet najboljših malih enodružinskih hiš svetovne nagrade Architizer A+ Awards.

Navdih za na novo zgrajeno hišo so našli v razumevanju Krasa: načina življenja in gradnje, referenci pa sta bili kraški hiši v Štanjelu in v Repentaboru: "Jasna referenca je bila kraška hiša v Štanjelu, ki jo razumemo kot nekakšen manifest monomaterialnosti, ker so vsi elementi hiše izdelani iz kamna, vključno z žlebovi. Druga referenca je bila kamnita hiša, ki stoji poleg repentaborske cerkve, ki dopolnjuje horizont v pogledu iz dnevne sobe kompaktne kraške hiše. Podoba hiše v monolitnem in materialno enotnem volumnu ter tehnologija izvedbe fasade in strehe so bili sestavni deli našega arhitekturnega predloga naročniku."

Kompaktna kraška hiša združuje tradicionalne elemente s sodobnimi. Najpomembnejša značilnost projekta je dialog tradicije in sodobnosti v perspektivi arhitekture, doda Dekleva: "Tradicionalno urejanje bivalnega okolja izhaja iz primarnega in trajnega konteksta okolja, v katerem si ljudje ustvarjamo bivalne razmere. Logika tradicionalne gradnje je odličen odsev razmer narave (topografije, podnebja, makro- in mikrolokacije, nadmorske višine, orientacije ...) in vpliva družbe (delovanje in organizacija skupnosti, način preživljanja skupnosti in posameznikov, slog življenja, osebne preference ...). Zavedajoč se pomena konteksta in razumevanje arhitekture kot discipline kontinuitete, kjer ustvarjanje novega vedno izhaja iz predhodne izkušnje, pa naj bo ta lastna ali tuja, je sodobna arhitektura po našem prepričanju vedno v takšnem ali drugačnem odnosu s tradicijo. In vsakič znova, lastno vsakemu posameznemu projektu, povzema ali interpretira tradicionalno na načine, ki so pogojeni vsakemu posameznemu projektu. V primeru kompaktne kraške hiše je tema tradicionalnosti majhen in kompakten volumen, racionalnost in nadzorovanost odprtin v obodnem plašču hiše, hiša kot zaklon pred naravo, monomaterialnost podobe, uporaba lokalnega apnenca in interpretacija kritine."

K temu doda, da današnji način življenja narekuje sodobnost, ki se odraža v socialnih odnosih (v družini ali do prijateljev oziroma širše družbe), tehnologiji in materialih: "V primeru kompaktne kraške hiše je to občutek popolne enotnosti notranjosti, ki je posledica razvoja tlorisa oziroma volumna brez hodnikov, kjer je skozi uporabniško izkušnjo prostor obvladljiv v celoti iz katere koli točke hiše. Ali pa zavedanje identitete lastnega doma kot protohiše (oblike osnovnega simetričnega volumna z dvokapno streho), ki je prisoten na vrtu pred hišo, v glavnem dnevnem prostoru ali pa v najbolj zasebni domeni - spalnici, ki je sinhronizirana s celoto, kot majhna hiška v hiši."

Enodružinska hiša
Razmerje objekta, naklon strehe in velikost, ki se naslanja na tradicijo, je omogočilo, da je objekt ločen v dve etaži (v notranjosti je 90 m2 neto površine - 60 spodaj + 30 zgoraj). Spodnja etaža se uporablja za bivanje (dnevna soba, kuhinja z jedilnico in kopalnica) in je namenjena pojavnim programom, medtem ko se zgornja uporablja za spanje in je torej povsem zasebna. Program je med sabo ločen z dvema vstavljenima lesenima volumnoma, ki v pritličju vsebujeta kuhinjo z jedilnico oziroma kopalnico, v zgornji etaži pa je v enem spalnica staršev, v drugem pa otroška soba. Spalnici sta zasnovani kot dve leseni dvokapni hiši; simbol hiše, v katerih nimaš več vtisa prebivanja v sobi, temveč prebivanja v leseni protohiški. Podest, ki ju povezuje, je namenjen igranju.

Na posamezni fasadi (zahod, jug in vzhod) se pojavi po eno veliko okno, ki odpira poglede proti repentabrski cerkvi na zahodu, gozdu proti jugu in dostopnemu platoju proti vzhodu.