Monica Lewinsky Foto: EPA
Monica Lewinsky Foto: EPA
San Marino
Operna diva je zadnja leta življenja preživela v tej žepni državici in tam tudi umrla. Foto: RTV SLO
Havajsko otočje
Na Havajih so vulkani še vedno aktivni. Foto: EPA
Adolf Hitler
Leta 1941 je postal vrhovni predstavnik nemške vojske. Foto: EPA
Spomenik de Gaullu
De Gaulla so ponovno izvolili leta 1965. Foto: EPA
Obala Zanzibarja
Obala Zanzibarja slovi po lepih plažah, ki privabljajo turiste. Foto: EPA
Renata Tebaldi
V najstniških letih je sanjala, da bo nekoč koncertna pianistka. Foto: EPA

Monica Samille Lewinsky je rojena 23. julija 1973. Znana je postala z razvpitim škandalom, ki je kasneje dobil ime Škandal Lewinsky oz. Monicagate, v letu 1995, ko je imela večkratne spolne odnose s tedanjim predsednikom ZDA Billom Clintonom, ki se je zaradi tega moral zagovarjati pred sodiščem. V tistem času je bila Monica Lewinsky zaposlena v Beli hiši kot del predsednikovega osebja.

Medtem ko je bila Monica zaposlena v Beli hiši, je imela intimne stike s predsednikom, kar je prišlo v javnost preko Linde Tripp, ki je na skrivaj snemala pogovore med Monico in njeno prijateljico o ljubezenskem razmerju. Trippova je trakove izročila neodvisnemu preiskovalcu Kennethu Starru, ki je že preiskoval primer, znan pod imenom Škandal Whitewater, v katerega sta bila vpletena Bill Clinton in njegova žena Hillary Clinton.

Škandal Lewinsky je na dan prinesel še nekaj spolnih škandalov tedanjega predsednika, še iz časov, ko je bil še guverner Arkansasa. Takrat naj bi imel podobno razmerje s Paulo Jones, državno uslužbenko v njegovi pisarni ter Gennifer Flowers, tudi državno uslužbenko.

Med procesom je Monica Lewinsky priznala oralne spolne odnose, odločno pa je zavrnila koitus. Bill Clinton je sprva zanikal vse obtožbe, kasneje, 17. avgusta 1998, pa je pod težo dokazov (sperma na obleki Monice Lewinsky) priznal, da je imel z Monico Lewinski "neprimeren odnos".

Bill Clinton se je opravičil javnosti za zavajanje, Monica Lewinsky pa je izgubila službo, kar je pomenilo konec škandala.


Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 324 je Licinius odstopil kot rimski cesar.

Leta 401 je umrl papež Anastazij I.

Leta 1187 je bil za papeža izvoljen Paulino Scolari, ki je ob izvolitvi prevzel ime Klemen III. Umrl je leta 1191.

Leta 1370 je umrl papež Urban V., s pravim imenom Guillaume de Grimoard, ki je vladal rimskokatoliški cerkvi iz Avignona.

Leta 1554 se je rodil oranski princ Philip William.

Leta 1683 se je rodil španski kralj Filip V.

Leta 1688 je Viljem Oranski vkorakal v London.

Leta 1737 je umrl poljski prestolonaslednik Ivan Sobieski.

Leta 1741 je umrl danski pomorščak in raziskovalec Vitus Jonassen Bering.

Leta 1751 je umrla Luise Britanska, žena kralja Fredericka V. Danskega.

Leta 1842 so Združene države Amerike priznale neodvisnost Havajev.

Leta 1845 se je rodil srbski politik Nikola Pašić, vodja radikalne stranke SHS-a in tudi dolgoletni predsednik vlade Kraljevine SHS.

Leta 1852 se je rodil ameriški fizik Albert Abraham Mechelson. Leta 1907 je dobil Nobelovo nagrado za fiziko.

Leta 1906 se je rodil sovjetski državnik in partijski voditelj Leonid Brežnjev. Generalni sekretar Centralnega komiteja Komunistične partije Sovjetske zveze je bil od leta 1966 do 1982. Od 1977 do 1982 je bil predsednik prezidija vrhovnega sovjeta.

Leta 1912 je ameriški predsednik Taft oprostil Williama H. van Schaicka, kapitana parnika General Slocum, ki je pobil več kot tisoč ljudi. Schaick je pred tem preživel tri leta in pol v zaporu Sing Sing.

Leta 1915 je umrl nemški nevrolog Alois Alzheimer. Po njem se imenuje alzheimerjeva bolezen.

Leta 1941 je Adolf Hitler postal vrhovni poveljnik nemške vojske.

Leta 1941 je Združeno kraljestvo dvignilo starostno mejo vojaške obveznosti na 51 let in začelo novačenje žensk v oborožene sile.

Leta 1945 je Avstrija znova postala republika.

Leta 1946 se je začela vietnamska vstaja proti Francozom.

Leta 1953 je umrl ameriški fizik Robert Andrews Millikan, ki je leta 1923 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1957 je bila vzpostavljena redna letalska proga London-Moskva.

Leta 1961 se je rodil ameriški fizik in Nobelov nagrajenec Eric Allin Cornell.

Leta 1963 se je Zanzibar osamosvojil. Postal je ustavna monarhija, ki ji vlada sultan.

Leta 1965 so v Franciji de Gaulla spet izvolili za predsednika republike.

Leta 1972 se je Apollo 17 vrnil na Zemljo.

Leta 1974 so začeli prodajati prvi osebni računalnik altair 8800.

Leta 1978 so policisti aretirali Johna Wayna Gacyja, ki je ubil 33 fantkov in mladeničev.

Leta 1984 je Velika Britanija potrdila predajo Hongkonga Kitajski. Hongkong je bil britanska kolonija od leta 1898. Kljub velikim strahovom pa prehod pod kitajsko oblast ni prinesel večjih sprememb.

Leta 1986 so iz izgnanstva v Gorkem izpustili sovjetskega jedrskega fizika in Nobelovega nagrajenca za mir 1975, Andreja Saharova. Zaradi nestrinjanja z vkorakanjem sovjetskih čet v Afganistan so ga leta 1980 izgnali v Gorki.

Leta 1997 je letalo boeing 737-300 letalske družbe Silkair strmoglavilo v reko Musi na Sumatri. Umrli so 104 ljudje.

Leta 2001 so v Tosontsenglu v Mongoliji izmerili najvišji tlak na svetu. Znašal je 1085,6 hPa.

Leta 2004 je umrl angleški kemik in Nobelov nagrajenec Herbert C. Brown.

Leta 2004 je umrla italijanska sopranistka Renata Tebaldi, s celim imenom Renata Ersilia Clotilde Tebaldi.

Renata se je rodila 1. februarja 1922 v Pesaru. Njen oče Teobaldo Tebaldi je bil čelist, njena mati Giuseppina Barbieri pa je bila nadarjena pevka. Kmalu po njenem rojstvu sta se starša ločila, z materjo pa sta se preselili v Langhirano. Pri treh letih je Renata zbolela za otroško paralizo, zato se ni smela igrati, njeno telo je bilo namreč prešibko za napor, zato se je posvetila glasbi.