Schröder se je od reveža povzpel do odvetnika in nato nemškega kanclerja, po upokojitvi pa je postal pisatelj, poslovnež in zagovornik Rusije. Ko se je odpovedal kanclerskemu mestu po tesnem porazu na volitvah leta 2005, se je odpovedal tudi poslanskemu mandatu in se povsem umaknil iz politike.

Hhkrati je napovedal, da bo napisal knjigo spominov, svoj "politični kapital" pa se je odločil vnovčiti tudi v gospodarstvu. Sprejel je ponudbo Gazproma za vodenje nemško-ruskega projekta gradnje 1.200 kilometrov dolgega plinovoda pod Baltskim morjem mimo zgrajene infrastrukture na Poljskem, v Ukrajini in baltskih državah, o katerem so se z ruskim energetskim velikanom Gazpromom dogovorili v času njegovega kanclerstva, ko je stkal tesne vezi in okrepil strateško partnerstvo z Moskvo.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 625 je bil za papeža izvoljen Honorij I.

Leta 1271 je umrl burgundski vojvoda Hugh IV.

Leta 1430 je umrl litovski voditelj Vitautas Veliki.

Leta 1439 je umrl vladar svetorimskega cesarsta Albert II. Habsburški.

Leta 1469 se je rodil nizozemski humanist Erazem Rotterdamski.

Leta 1505 je umrl ruski vladar Ivan III.

Leta 1553 so na grmadi zažgali španskega teologa Servetusa.

Leta 1728 se je rodil angleški pomorščak James Cook, ki mu pripada več pomembnih geografskih odkritij v 18. stoletju.

Leta 1795 so ZDA in Španija podpisale madridski sporazum, s katerim so bile določene meje med španskimi kolonijami v Severni Ameriki in ZDA.

Leta 1810 so ZDA anektirale nekdanjo špansko kolonijo Zahodno Florido.

Leta 1811 se je v Pittstownu, ameriška zvezna država New York, rodil izumitelj in igralec Isaac Merritt Singer. Njegov najpomembnejši dosežek je izboljšanje šivalnega stroja. Poleg tega je bil Singer ustanovitelj podjetja Singer Sewing Machine Company. Isaac je bil sin Adama Singerja, saksonskega imigranta, ki se je naselil v Ameriki, in njegove žene Ruth.

Leta 1838 je guverner Misurija Lilburn Boggs izdal odredbo o iztrebljenju, zaradi katere so morali vsi mormoni zapustiti državo.

Leta 1858 se je rodil ameriški državnik Theodore Roosevelt. Bil je 26. predsednik ZDA, na položaju pa je bil od leta 1901 do 1909. Umrl je deset let pozneje, leta 1919.

Leta 1870 se je maršal Francois Achille Bazaine skupaj s 140 tisoč francoskimi vojaki pri Metzu predal pruski vojski.

Leta 1904 so odprli prvo podzemeljsko železnico v New Yorku. Ko je bil sistem podzemnih železnic popolnoma zgrajen, je postal največji v ZDA in eden največjih na svetu.

Leta 1922 se je začel fašistični pohod na Rim. Kraljevski dvor se je sporazumel z Mussolinijem, da ne bo zrušil monarhije in Mussolini je postal ministrski predsednik.

Leta 1934 se je na Kitajskem začel pohod komunističnih enot pod vodstvom Maa Cetunga. V enem letu so prehodili 12.000 km.

Leta 1943 so nemški okupatorji uničili in zažgali partizansko bolnišnico Pugled v Kočevskem rogu. Takrat je umrlo 21 ranjencev.

Leta 1946 je bil prvič predvajan televizijski program, ki je bil finančno v celoti plačan iz reklam.

Leta 1949 je letalo, ki je letelo na progi med Parizom in New Yorkom, strmoglavilo v bližini Azorov. Med umrlimi sta bila tudi violinistka Ginette Neveu in boksar Marcel Cerdan.

Leta 1953 so Sovjeti izpustili Friedricha von Paulusa.

Leta 1953 so Britanci izvedli jedrski poskus z bombo totem 2 v Emu Fieldu v Južni Avstraliji.

Leta 1954 je Benjamin O. Davis mlajši postal prvi afroameriški general v vojaškem letalstvu ZDA.

Leta 1958 je prvega pakistanskega predsednika Iskanderja Mirzo strmoglavil general Ajub Kan, ki ga je Mirza 20 dni pred tem postavil za poveljujočega glede vojaškega prava.

Leta 1962 se je mirno končala kubanska oborožitvena kriza.

Leta 1970 so podpisali sporazum o skupni graditvi jedrske elektrarne Krško, podpisala sta ga izvršna sveta skupščin republik Slovenije in Hrvaške.

Leta 1979 je Saint Vincent in Grenadine postal samostojna država.

Leta 1980 je umrl ameriški fizik in Nobelov nagrajenec John Hasbrouck van Vleck.

Leta 1981 je na vzhodni obali Švedske potonila sovjetska podmornica U 137.

Leta 1990 je vrhovni sovjet za prvega predsednika republike Kirgizije izvolil Aškarja Akajeva.

Leta 1991 je Turkmenija postala samostojna država.

Leta 1993 je pet okrožij v južni Kaliforniji prizadel hud požar, ki je v tednu dni povzročil več kot eno milijardo dolarjev škode. Brez doma je ostalo petsto družin.

Leta 1995 je Latvija zaprosila za članstvo v Evropski uniji.

Leta 1996 je bil organiziran prvi ljubljanski maraton.

Leta 1999 je umrl ameriški fizik Robert Mills.

Leta 1999 so bili v napadu na armenski parlament ubiti armenski premier Vasgen Sarkissian in še šest članov parlamenta.

Leta 2002 je bil za predsednika Brazilije izvoljen Luiz Inácio Lula da Silva.

Leta 2004 je bil nekoč izredno uspešen finski smučarski skakalec Matti Nykänen obsojen zaradi poskusa umora družinskega prijatelja. Sodnik mu je določil dve leti in dva meseca zaporne kazni.