Rodil se je 6. avgusta 1881 na farmi v Lochfieldu. Zaslužen je za odkritje encima lysozyme in zato, ker je iz gobe Penicillium notatum izoliral antibiotično snov penicilin. To je bilo tudi odkritje, zaradi katerega je skupaj s prejel Howardom Floreyjem in Ernstom Borisom Chainom Nobelovo nagrado.
Fleming je umrl leta 1955 zaradi srčnega zastoja. Star je bil 73 let. Pokopali so ga v londonski katedrali svetega Pavla.
Drugi dogodki na današnji dan ...
Leta 1198 je umrla hčerka francoskega kralja Ludvika VII. Marie de Champagne.
Leta 1486 je umrl brandenburški mejni grof Albert III.
Leta 1513 je bil za papeža izvoljen Giovanni di Lorenzo Medičejski, ki je prevzel ime Leon X. Vladal je do leta 1521.
Leta 1669 je izbruhnil vulkan na italijanskem otoku Sicilija - Etna. Zaradi izbruha je umrlo 15.000 ljudi.
Leta 1702 je v Londonu izšel prvi časopis, ki je potem redno izhajal, The Daily Courant.
Leta 1708 je angleška kraljica Anne kot zadnji angleški monarh dala veto na neki zakon.
Leta 1725 se je rodil Henry Benedict Stuart, pretendent do angleške krone.
Leta 1845 sta na Novi Zelandiji maorska poglavarja Hone Heke in Kawiti vodila 700 bojevnikov, ki so napadli angleško kolonijo Kororareka.
Leta 1864 je v veliki poplavi v angleškem Sheffieldu umrlo več kot 250 ljudi.
Leta 1870 je umrl lesotski kralj Moshoeshoe I.
Leta 1872 so v Mariboru ustanovili Deželno sadjarsko-vinarsko šolo, ki pomeni začetek strokovnega šolstva na tem področju na Slovenskem.
Leta 1880 se je rodil ameriški evgenik Harry H. Laughlin.
Leta 1883 se je v Ljubljani rodil slovenski biolog Boris Zarnik. Umrl je leta 1945.
Leta 1888 je na vzhodni obali ZDA zaradi hudega mraza umrlo več kot 400 ljudi.
Leta 1899 se je rodil danski kralj Frederick IX.
Leta 1916 se je rodil angleški premier Harold Wilson.
Leta 1916 se je začela peta bitka na znameniti soški fronti med I. svetovno vojno. Vojaki so se začeli utrjevati v jarkih, civilno prebivalstvo pa je bilo izseljeno v zaledje.
Leta 1917 je Bagdad padel v roke angleško-indijske vojske, ki jo je vodil general Maude.
Leta 1931 se je rodil avstralski medijski mogotec Rupert Murdoch, ki ima v lasti številne televizijske, radijske, časopisne hiše in še marsikaj povezano z mediji.
Leta 1936 je angleški premier pomilostil pet irskih upornikov, ki so obljubili, da se bodo pridružili vojski v boju proti Nemčiji.
Leta 1938 so v noči na 12. marec nemške čete prekoračile avstrijsko mejo. Nacistična Nemčija si je priključila republiko Avstrijo (Anschluss).
Leta 1941 je kongres ZDA sprejel zakon o posojilu in najemu, ki je dal predsedniku pravico, da vojaški material proda, prenese, zamenja, posodi, da v zakup vladi tiste države, katere obramba je po predsednikovem mnenju pomembna.
Leta 1942 so ustanovili Dolenjski bataljon.
Leta 1955 je umrl škotski biolog in farmakolog sir Alexander Fleming, Nobelov nagrajenec za medicino leta 1945.
Leta 1966 je v dveh smučarskih središčih v japonskem Numatu zagorelo. V požarih je umrlo 31 ljudi.
Leta 1966 se je moral indonezijski predsednik Ahmed Sukarno odpovedati mandatu.
Leta 1977 so muslimanski skrajneži v Washingtonu zadrževali več kot 130 talcev. Talce so izpustili šele, ko so se pregovorov z njimi udeležili tudi trije muslimanski ambasadorji.
Leta 1977 je umrl ameriški geolog in paleontolog Ulysses S. Grant IV.
Leta 1978 je devet gverilcev palestinskega Al Fataha napadlo avtobus v Izraelu. Ubili so 34 civilistov in jih ranili 70.
Leta 1985 so v Moskvi dan po smrti Konstantina Černenka za novega generalnega sekretarja KP SZ imenovali 54-letnega Mihaila Gorbačova.
Leta 1988 sta obe strani v iransko-iraški vojni razglasili premirje.
Leta 1990 je Litva kot prva od nekdanjih republik Sovjetske zveze razglasila svojo neodvisnost.
Leta 1990 je Patricio Aylwin prisegel kot prvi demokratično izvoljeni predsednik Čila po letu 1970, saj je Augusto Pinochet odstopil s tega položaja.
Leta 1991 so po soseskah, kjer je živelo temnopolto prebivalstvo, v Južnoafriški republiki uvedli policijsko uro, ker se je več skupin spopadlo med seboj. V spopadih je umrlo 49 ljudi.
Leta 1993 je ameriški senat potrdil Janet Reno kot prvo generalno državno tožilko ZDA.
Leta 1997 so v elektrarni na Japonskem eksplodirali radioaktivni odpadki. V nesreči je bilo 35 delavcev izpostavljeno radioaktivni kontaminaciji. To je tudi najhujša jedrska nesreča v zgodovini Japonske.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje