Bila je najstarejši otrok pakistanskega premierja Zulfikarja Alija Buta, ki ga je vojaška vlada obsodila na smrt z obešanjem. Benazir je najprej obiskovala vrtec lady Jennings, nato pa samostan Jezusa in Marije v Karačiju. Aprila 1969 je bila sprejeta na kolidž Radcliffe, ki je del univerze Harvard. Štiri leta kasneje je diplomirala iz političnih ved, jeseni pa se je vpisala na Oxford, kjer je kasneje magistrirala iz filozofije, politike in ekonomije.

Po koncu študija se je vrnila v Pakistan, kjer so jo zaprli v hišni pripor. Leta 1984 so ji dovolili, da se vrne v Veliko Britanijo, tam pa je postala voditeljica pakistanske ljudske stranke v izgnanstvu. 16. novembra 1988 so v državi potekale prve volitve po več kot desetih letih.

Ljudska stranka je dobila večino sedežev v narodni skupščini, 2. decembra pa je Benazir prisegla kot prva ženska na čelu vlade v kateri od muslimanskih držav. S 35 leti je postala najmlajša oseba na čelu katere koli vlade. Njena stranka je dve leti kasneje izgubila na volitvah, sama je postala vodja opozicije, Navaz Šarif pa je postal premier.

Oktobra 1993 je na volitvah znova zmagala njena stranka, sama pa je spet postala premierka. Leta 1996 je bila njena vlada znova razpuščena, saj je bila obtožena korupcije. Benazir je bila obtožena več primerov korupcije, a so jo kasneje oprostili. Obtožili so jo tudi pranja državnega denarja v švicarskih bankah. Njen mož Asif Ali Zardari je zaradi obtožb preživel osem let v zaporu, kljub temu pa ga nikoli niso obsodili. Izpustili so ga leta 2004.

V zadnjih desetih letih se je par spopadel z okoli 90 sodnimi primeri proti njima, od teh pa ni tožilstvu uspelo dokazati niti enega. Od leta 2004 je Benazir živela v Dubaju skupaj z otroki in svojo mamo ter predavala povsod po svetu. Decembra 2004 se je njej in njunim otrokom Bilavalu, Bakhtavarju in Asifi pridružil tudi Asif.

Po vrnitvi v Pakistan je ponovno kandidirala, a je njen pohod zaustavila tragična smrt. 27. decembra 2007 je bil nanjo med predvolilnim zborovanjem v Ravalpindiju izveden atentat.

Leta 1002 se je rodil Bruno von Egisheim-Dagsburg, ki si je, ko je bil izvoljen za papeža, nadel ime Leon IX.

Leta 1469 so Turki opustošili Metliko.

Leta 1582 je umrl japonski fevdalec Oda Nobunaga, ki so ga zaradi njegovega poskusa, da bi združil vse državice v eno, ubili.

Leta 1665 so prvi vojaki prispeli na ozemlje današnje kanadske pokrajine Québec in zavzeli irokeška ozemlja.

Leta 1781 se je v Pithiviersu rodil francoski fizik, matematik in geometer baron Siméon-Denis Poisson.

Leta 1788 je začela veljati ustava Združenih držav Amerike, ki so jo sprejeli leta 1787. V naslednjih stoletjih so jo le malokrat spreminjali, saj je bila napisana kot večen in nespremenljiv akt. O spremembah ameriške ustave morata glasovati dve tretjini vseh zveznih držav in obe zbornici kongresa z dvetretjinsko večino.

Leta 1813 je Arthur Wellesley v Španiji premagal Napoléonove sile.

Leta 1862 se je rodil tajski princ, upravnik in zgodovinar Damrong Radžanubab.

Leta 1870 so Kitajci v mestu Tiencin pobili tujce.

Leta 1874 je umrl švedski astronom in fizik Anders Jonas Angström. Angström velja za začetnika spektralnih študij. Odkril je, da je Sončeva atmosfera sestavljena iz vodika. Po njem so poimenovali tudi enoto za dolžino žarkov.

Leta 1914 je umrla avstrijska mirovnica in pisateljica Bertha Sophie Felicitas von Suttner, ki je leta 1905 prejela Nobelovo nagrado za mir in tako postala prva ženska, ki je dobila to priznanje.

Leta 1915 je vrhovno sodišče ZDA razglasilo t. i. oklahomski zakon, ki je omejeval volilno pravico, za neustavnega.

Leta 1919 so v škotskem Scapa Flowu nemške sile en teden pred podpisom versajskega sporazuma potopile lastne vojaške ladje.

Leta 1921 je bila izglasovana vidovdanska ustava, dokončno je bila sprejeta 24. junija 1921. Slovencem je vrnila centralistično ureditev, kar je pomenilo precejšnjo oviro v narodnem razvoju, toda slovensko gospodarsko življenje je bilo takrat še tako močno in posebno, da ga tudi državni okvir ni mogel bistveno spremeniti. Leta 1929 je bila uvedena šestojanuarska diktatura, sledilo je preimenovanje v Kraljevino Jugoslavijo. Vidovdanska ustava je predvidela lokalne organe državne uprave na stopnji okrožij in okrajev – srezov.

Leta 1940 se je v Vancouvru začela prva uspešna plovba čez severozahodni prehod od zahoda proti vzhodu.

Leta 1942 je nemška ekspedicijska armada pod poveljstvom maršala Rommla zavzela libijsko pristanišče na severovzhodu države Tobruk in začela prodirati proti meji z Egiptom. Angleži so mejo le s težavo ohranili.

Leta 1943 je bila v Ljubljani pred sedežem visokega komisariata ljubljanske pokrajine zadnja iz vrste množičnih demonstracij za izpustitev internirancev. Nemci in Italijani so namreč že začeli groziti, da bodo v primeru invazije internirance vzeli za talce.

Leta 1945 so Američani zavzeli otok Okinavo, ko so se japonske čete tudi dokončno vdale.

Leta 1964 je Ku-Klux-Klan v okrožju Meshoba (Misisippi, ZDA) ubil tri aktiviste za človekove pravice.

Leta 1971 je mednarodno sodišče v Haagu z večino glasov sprejelo sklep, s katerim je južnoafriško upravo nad jugozahodno Afriko – Namibijo razglasilo za nezakonito.

Leta 1994 je v Williams Bayu v Wisconsinu umrl ameriški astronom William Wilson Morgan. V poznih 40. letih 20. stoletja je natančno raziskoval velike modro-bele zvezde v Galaksiji. Te ionizirajo vodik v svoji okolici. Z meritvami spektralnega sevanja vodika mu je uspelo določiti dele spiralne zgradbe Galaksije.