Franc Jožef I. je bil najstarejši sin nadvojvode Franca Karla in Zofije Bavarske. Družinsko življenje so pretresale tragedije. V zakonu z Elizabeto Bavarsko (Sisy) sta dobila štiri otroke, vendar je hčerka Zofija umrla kot otrok, edini sin Rudolf pa je leta 1889 storil samomor, nakar je 1898 kot žrtev atentata umrla tudi cesarica Elizabeta.

Franc Jožef I. je prestol nasledil po revoluciji leta 1848, ko je nasledil strica Ferdinanda I.. Po zadušitvi revolucije in zmagi nad Madžari v vojni za neodvisnost, je ukinil ustavni režim. Obdobje neoabsolutizma se je končalo po porazu v vojni s Piemontom in Francijo, leta 1859. Cesar je bil prisiljen obnoviti ustavno vlado in država se je pričela razvijati v sodobno parlamentarno monarhijo. Kljub temu so se v državi krepila mednacionalna trenja, ki so leta 1867 vodila v preoblikovanje cesarstva v dualistično monarhijo Avstro-Ogrsko po porazu v vojni s Prusijo leta 1866.

V času vladanja Franca Jožefa I. je država sodelovala v vojnah z Prusijo, Francijo ter Italijo. Posledica vojn je bila izguba oblasti nad Lombardijo in Benečijo, nakar se je s političnimi interesi uveljavljala na Balkanu, kjer je leta 1878 okupirala Bosno in Hercegovino, jo leta 1908 anektirala ter se leta 1914 zapletla v konflikt s Srbijo, ki je vodil v 1. svetovno vojno. Leta 1916 ga je nasledil Karel I.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1409 so odprli univerzo v Leipzigu.

Leta 1463 je umrl avstrijski nadvojvoda Albert VI.

Leta 1469 je umrl vladar Firenc Piero di Cosimo de' Medici.

Leta 1515 je umrl španski general in državnik Gonzalo Fernández de Córdoba.

Leta 1547 je umrl španski raziskovalec in osvajalec Hernán Cortés.

Leta 1594 je umrl nizozemski zemljepisec in kartograf Gerardus Mercator. Narisal je prve moderne zemljevide, še danes pa je v rabi po njem imenovana Mercatorjeva projekcija pri risanju zemljevidov.

Leta 1723 je umrl francoski regent vojvoda Orleanski Philip II.

Leta 1805 je Napoleon Bonaparte pri Austerlitzu v bitki treh cesarjev slavil zmago nad združenimi vojskami Rusov, Avstrijcev in njihovih zaveznikov. Slavkov ali Austerlitz je postal pojem vojaške zmage.

Leta 1823 je ameriški predsednik James Monroe v kongresu objavil poslanico, bolj znano kot Monrojeva doktrina.

Leta 1825 se je rodil brazilski cesar Pedro II.

Leta 1849 je umrla Adelaide Saxe-Meiningenška, žena angleškega kralj Williama IV.

Leta 1852 je Napoleon III. postal francoski cesar.

Leta 1859 je ameriška zvezna vojska prijela in obesila črnskega voditelja Johna Browna, ki je vodil oboroženo vstajo črnskih sužnjev.

Leta 1885 se je rodil ameriški zdravnik in Nobelov nagrajenec George Richards Minot.

Leta 1915 je Albert Einstein objavil splošno teorijo o relativnosti.

Leta 1927 so iz podjetja Ford Motor Company sporočili, da bodo po 19 letih izdelave modela T na trg poslali nov avtomobil – model A.

Leta 1930 se je rodil ameriški ekonomist in Nobelov nagrajenec Gary Becker.

Leta 1939 so v New Yorku odprli letališče La Guardia.

Leta 1941 se je v Trstu začel tako imenovani drugi tržaški proces proti 60 Slovencem, voditeljem narodnorevolucionarnega gibanja v Julijski krajini. Fašistično sodišče je devet obtožencev obsodilo na smrt, 47 pa na zaporne kazni do 30 let.

Leta 1942 so strokovnjaki v Chicagu prvi uspešno izvedli poskus z atomsko fisijo.

Leta 1944 se je začela francosko-sovjetska konferenca v Moskvi.

Leta 1944 se je v Crncu rodil prvi kosovski predsednik od 24. maja 1992 do 21. januarja 2006 in vodja Demokratske lige Kosova Ibrahim Rugova.

Leta 1946 se je rodil italijanski modni oblikovalec Gianni Versace.

Leta 1956 se je Fidel Castro izkrcal na Kubi in začel priprave na oboroženo vstajo.

Leta 1961 je Fidel Castro v govoru objavil, da je marksist in da bo Kuba postala komunistična država.

Leta 1968 je ameriški predsednik Richard Nixon imenoval Henryja Kissingerja za svetovalca za varnost.

Henry Alfred Kissinger se je rodil 27. maja 1923 v Fuerthu v Nemčiji, v ZDA pa je prišel leta 1938, ameriški državljan pa je postal leta 1943.

Leta 1971 so Združeni arabski emirati postali neodvisna država.

Leta 1971 je sovjetska sonda Mars 3 prvič pristala na Marsu.

Leta 1982 so v zvezni državi Utah v ZDA dr. Barneyju Clarcu vsadili prvo umetno srce na svetu.

Leta 1987 je umrl argentinski biokemik in Nobelov nagrajenec Luis Federico Leloir.

Leta 1988 je Benazir Buto prisegla kot premierka Pakistana.

Leta 1990 je koalicija, ki jo je vodil kancler Helmut Kohl, zmagala na prvih svobodnih volitvah v združeni Nemčiji po letu 1932.

Leta 1993 so v Medellinu ubili kolumbijskega preprodajalca mamil Pabla Emilia Escobarja Gavirio.

Leta 1993 je Nasa izstrelila vesoljsko plovilo Endeavour, ki je imelo misijo, da popravi vesoljski teleskop Hubble.

Leta 2001 je ameriško podjetje Enron objavilo bankrot.