ZDA so tako zvezna republika, v kateri je oblast razdeljena med zvezno vlado in države znotraj zveze. Ustavo je leta 1788 podpisalo devet držav, v veljavo pa je stopila leta 1789. Zvezna oblast je sestavljena iz treh vej: izvršne, zakonodajne in sodne. Izvršno predstavlja predsednik, ki s svojim kabinetom, v katerem so ministri za različna področja, vodi zvezno vlado.

ZDA imajo 50 zveznih držav. Vsaka država ima svojo ustavo, dvodomno zakonodajno telo, guvernerja in druge uslužbence v izvršilni oblasti ter svoje sodstvo. Guvernerja volijo na neposrednih volitvah in ima dva- do štiriletni mandat, kar je odvisno od posamezne države. Njegova osnovna naloga je skrb za spoštovanje in uresničevanje pravnega reda v državi. Guverner je tudi poveljnik narodne garde v svoji državi.

Posebna značilnost ameriškega federalizma je v ogromnem številu administrativnih političnih enot, saj obsega 50 držav in skoraj 80.000 različnih občinskih, krajevnih, mestnih, šolskih in drugih okrožnih oblasti. Ustavo so pozneje dopolnili z amandmaji in kot taka velja še danes.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1179 je umrla nemška opatinja, ustanoviteljica samostana Rupertsberg, pisateljica in skladateljica Hildegard von Bingen.

Leta 1271 se je rodil češki kralj Václav II.

Leta 1677 se je rodil angleški fiziolog, fizik, kemik in izumitelj Stephen Hales.

Leta 1826 se je rodil Georg Friedrich Bernhard Riemann, ki je s svojim delom odprl nove smeri razvoja matematike ter njene uporabe v fiziki in mehaniki. Veliko matematičnih pojmov so poimenovali prav po njem. Utiral je veliko novih poti, razvijal je teorijo analitičnih funkcij s sredstvi geometrije, teorijo algebrskih funkcij in integralnih računov. Njegova geometrija pa je osnova splošne teorije relativnosti. Umrl je 20. julija 1866.

Leta 1837 se je rodil znani avstrijski alpinist Johannes Frischauf. Velike zasluge si je pridobil predvsem kot planinski organizator in opisovalec slovenskih gora.

Leta 1854 se je rodil ameriški inženir in industrialec David Dunbar Buick.

Leta 1857 se je rodil ruski fizik, matematik, letalski in raketni konstruktor Konstantin Edvardovič Ciolkovski, ki je s svojimi teorijami in odkritji postavil osnove vesoljarstvu. Leta 1903 je objavil prvo delo iz teorije vesoljarstva z naslovom Proučevanje vesolja z reaktivnimi aparati.

Leta 1918 sta po tridnevni ofenzivi v prvi svetovni vojni Prva in Druga srbska armada s pomočjo 2. francoske ofenzive prebili solunsko fronto oziroma bolgarsko obrambo. Nemci in Bolgari so se morali umakniti. Preboj solunske fronte je omogočil srbski vojski vrnitev v domovino. Ta izjemno uspešna akcija je v veliki meri prispevala k zlomu centralnih sil. Na solunski fronti se je na vsaki strani bojevalo 600.000 vojakov, na zavezniški strani poleg britanskih, francoskih, italijanskih in srbskih čet do leta 1917 še Rusi in Grki. Med jugoslovanskimi prostovoljci je bilo tudi precej Slovencev. Solunska fronta je bila vzpostavljena po britanskem porazu na fronti pri Galipoliju, zamislil pa si jo je Winston Churchill.

Leta 1939 so sovjetske čete na široki fronti prestopile poljsko mejo. Vzhodni del Poljske je v skladu s tajnim dogovorom med Nemčijo in Sovjetsko zvezo slednja zasedla. Nemška vojska je prav 17. septembra prodrla do Bresta. Takrat se je zdelo, da gre samo za nož v hrbet že premagani državi. Z zornega kota poznejšega razvoja pa si je s tem razširila obrambni pas v pričakovanju neizbežnega napada. Varšava je padla 28. septembra.

Leta 1940 je Adolf Hitler preložil začetek operacije Seelöwe.

Leta 1941 so britanske in sovjetske enote zasedle Teheran.

Leta 1943 je bila ustanovljena začasna posvetovalna skupščina Alžirije.

Leta 1944 se je začela splošna železničarska stavka na Nizozemskem.

Leta 1944 se je pri Arnheimu v Holandiji z vpadom britanskih padalcev začela operacija Market-Garden. Njen namen je bil vzpostavitev obrambe na reki Reini in izogibanje nemške obrambne črte. Zavezniške sile so naletele na nepričakovano močen odpor Nemcev. Operacija je propadla, zavezniki pa so utrpeli ogromne izgube. Šele novembra so začele pristajati zavezniške ladje v Antwerpnu.

Leta 1945 je bil podpisan prvi uradni akt, ki se je nanašal na iskanje pogrešanih ljudi oziroma ljudi, ki so bili zaradi vojne preseljeni. Obrazce D. P. so tiskali v milijonski nakladi. Zaposlovali so 700 ljudi, ki so urejali in registrirali okoli 100 ton dokumentov, ki so jih do leta 1948 zbrali zavezniki.

Leta 1946 je umrl angleški matematik, fizik in astronom sir James Hopwood Jeans.

Leta 1948 je umrla ameriška antropologinja Ruth Fulton Benedict.

Leta 1961 so obesili nekdanjega turškega predsednika vlade Adnana Menderesa, ki ga je strmoglavila vojaška hunta generala Džemala Gursela. Na smrt so ga obsodili zaradi izdaje reformskih načel Kemala Atatürka.

Leta 1963 je umrl nemški filozof, psiholog in pedagog Eduard Spranger.

Leta 1970 je umrl slovenski pisatelj France Bevk. Rodil se je leta 1890.

Leta 1978 sta egiptovski predsednik Anvar El Sadat in izraelski premier Menehin Begin s posredovanjem ameriškega predsednika Jimmyja Carterja v Camp Davidu podpisala okvirni separatni sporazum o miru na Bližnjem vzhodu. Sporazum je pomenil preobrat v takratnih bližnjevzhodnih pogajanjih.

Leta 1980 je umrl 44. in 45. predsednik Nikaragve Anastasio Somoza Debayle. Rodil se je 5. decembra 1925.

Bil je drugi sin Anastasia Somoze Garcíe, ki je postal predsednik Nikaragve leta 1937.

Leta 1991 se je na spletu prvič pojavil operacijski sistem Linux, ki je Unixu podoben prost operacijski sistem.

Leta 1994 je v Croydonu pri Londonu umrl britanski filozof avstrijskih korenin Karl Raimund Popper, vodilni kritik dunajskega pozitivizma s stališča kritičnega racionalizma. Njegova najbolj znana dela so Logika raziskovanja, Odprta družba in njeni sovražniki, Objektivno spoznanje in Jaz in njegovi možgani. Rodil se je 28. julija 1902 na Dunaju.

K. S.