V 17. in 18. stoletju so nato nastale številne družbe, ki so se potegovale za monopol nad trgovino z Indijo in ga hkrati pridobiti za svojo matično deželo. Posledica je bila silovit konkurenčni boj različnih družb.

Prihajalo je celo do oboroženih spopadov, ki so odmevali v matičnih deželah in evropski politiki. A prvo mesto nad trgovino s kolonijo je vseeno obdržala Vzhodnoindijska družba.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 192 je bil umorjen rimski imperator Lucius Aurelius Commodus.

Leta 406 so Vandali, Alani in Suebiani prečkali Ren in začeli invazijo Galije.

Leta 1194 je bil avstrijski vojvoda Leopold V. ubit na viteškem turnirju.

Leta 1378 se je rodil papež španskega rodu Kalist III., s pravim imenom Alphonso de Borgia.

Leta 1460 so usmrtili Edmunda, grofa Rutlandskega, brata angleških kraljev Edwarda IV. in Richarda III.

Leta 1491 se je rodil francoski raziskovalec Jacques Cartier.

Leta 1510 je umrla Bianca Maria Sforza, žena svetorimskega cesarja Maksimilijana I.

Leta 1514 se je rodil veliki flamski zdravnik in anatom Andreas Vesalius, s pravim imenom Andries van Wesel.

Leta 1679 je umrl italijanski zdravnik in psiholog Giovanni Alfonso Borelli.

Leta 1687 so se prvi hugenoti odpravili iz Francije proti Rtu dobrega upanja.

Leta 1695 so v Angliji uvedli davek na okna, kar je povzročilo, da so trgovci začeli razbijati okna, da bi se tako izognili davku.

Leta 1719 je umrl John Flamsteed, ki je izdelal prvi veliki katalog 2.866 zvezd, katerih lege so izmerili z daljnogledom.

Leta 1720 se je rodil Charles Edward Stuart, pretendent na angleški prestol.

Leta 1857 je kraljica Viktorija za glavno mesto Kanade izbrala Ottawo.

Leta 1879 je Thomas Edison v parku Menlo v New Jerseyju prvič javno pokazal delovanje žarnice.

Leta 1880 se je rodil ameriški general in politik George Marshall, znan po načrtu gospodarske pomoči Evropi po drugi svetovni vojni. Leta 1953 je prejel Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1904 je bila na Times Squaru v New Yorku, ki se je takrat imenoval Longacre Square, prvič zabava za novo leto.

Leta 1907 so v Rusiji 167 poslancev dume obtožili izdaje in jih zaprli.

Leta 1908 se je rodil avstrijski aktivist in lovec na naciste Simon Wiesenthal.

Leta 1916 je hotel Hampton Terrace v mestu North Augusta v ameriški zvezni državi Južna Karolina, ki je veljal za enega najlepših in najrazkošnejših hotelov v ZDA, pogorel do tal.

Leta 1918 je bila ustanovljena Komunistična partija Nemčije.

Leta 1937 se je rodil izraelski biolog, prejemnik Nobelove nagrade za kemijo, Avram Herško.

Leta 1938 so v ameriški zvezni državi Indiana predstavili prvi alkotest.

Leta 1944 so se v Washingtonu zbrali predstavniki vlad ZDA, Velike Britanije, SZ-ja, Kitajske in 22 držav, ki so podpisali deklaracijo Združenih narodov, h kateri so lahko pristopili vsi drugi narodi, ki so pripomogli k boju proti hitlerizmu.

Leta 1944 je Madžarska Nemčiji napovedala vojno.

Leta 1945 se je v Bruslju v Belgiji rodila priznana modna oblikovalka Diane von Fürstenberg.

Leta 1955 je General Motors postalo prvo ameriško podjetje, ki je zaslužilo več kot milijardo dolarjev letno.

Leta 1956 je predsednik Sukarno razglasil izredno stanje na Sumatri.

Leta 1958 so v Libanonu objavili amnestijo za vse politične preganjance.

Leta 1963 je razpadla Centralnoafriška federacija. Nastale so Zambija, Malavi in Rodezija.

Leta 1964 je Donald Campbell izboljšal svetovni hitrostni rekord na vodi in tako postal prvi človek, ki je postavil nov rekord v hitrosti na vodi in kopnem v enem letu.

Leta 1972 je Velika Britanija izstopila iz Efte in se 1. januarja 1973 pridružila EGS-u.

Leta 1986 je v hotelu Dupont Plaza Hotel v San Juanu, Portoriko, izbruhnil požar, v katerem je umrlo 97 ljudi, 140 pa je bilo ranjenih.

Leta 1991 je Sovjetska zveza tudi uradno razpadla.

Leta 1993 je umrl prvi gruzijski predsednik Zviad Gamsakhurdia.

Leta 1999 je Panamski prekop prešel pod popolno panamsko oblast.

Leta 1999 je nepričakovano odstopil ruski predsednik Boris Nikolajevič Jelcin. Na mestu predsednika države ga je nasledil Vladimir Putin.

Leta 2004 je umrl francoski ekonomist in Nobelov nagrajenec Gerard Debreu.