Tako je Henrik VIII. po razkolu s Katoliško cerkvijo postal poglavar Anglikanske cerkve. Ta je bila ustanovljena med protestantsko reformacijo v 16. stoletju. Prvi zakon je predpisoval obvezno uporabo molitvenika in hude kazni za neposlušne duhovnike. Drugi je uvedel predelani molitvenik, ki je bil po slogu bolj protestantski. Marija I. Tudor je oba zakona preklicala.

V tretjem zakonu so uveljavili nov molitvenik in denarno globo za tiste, ki niso hodili k maši. Katolizacija Cerkve okoli leta 1630 je zaostrila sovraštvo do anglikanskih škofov. Vera je bila tudi eden izmed odločilnih dejavnikov za izbruh angleške državljanske vojne.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 361 je umrl rimski cesar Konstantin II.

Leta 644 je umrl arabski kalif Omar I.

Leta 1493 je španski pomorščak Krištof Kolumb odkril Dominikanske otoke na Malih Antilih, ki so leta 1978 razglasili neodvisnost.

Leta 1580 je umrl španski zgodovinar Jeronimo Zurita y Castro.

Leta 1604 se je rodil turški sultan Osman II.

Leta 1618 se je rodil mugalski vladar Aurangzeb.

Leta 1633 se je rodil italijanski zdravnik Bernardino Ramazzini.

Leta 1679 je prihajajoči komet zaradi napovedi o koncu sveta povzročil paniko po vsem svetu.

Leta 1718 se je rodil John Montague, bolj znan kot earl Sandwich, izumitelj sendviča. Sendvič je nastal, ker je earl preveč kartal in je svoji kuharici dejal, da naj mu zrezek da kar med dve rezini kruha. Njegovi soigralci so bili nad idejo navdušeni.

Leta 1755 so uradniki v koloniji Massachusetts ponudili nagrado 20 funtov za skalp indijanskih deklic in dečkov, starih manj kot 12 let.

Leta 1805 je Dunaj kapituliral pred francoskimi osvajalci. Deset dni pozneje je v mesto vkorakal Napoleon.

Leta 1821 je Nikaragva postala neodvisna država.

Leta 1838 je bil ustanovljen The Times of India, časopis z največjo naklado v angleškem jeziku na svetu. Ustanovili so ga pod imenom The Bombay Times and Journal of Commerce.

Leta 1848 je Johan Rudolf Thorbecke napisal novo nizozemsko ustavo, ki je omejila pravice vladarja, hkrati pa okrepila moč parlamenta in ministrov. Ta ustava velja še danes.

Leta 1868 je na volitvah v ZDA zmagal republikanec Ulysses S. Grant. Premagal je demokrata Horatia Seymourja in začel svoj prvi mandat. Grant je bil 18. predsednik ZDA. Svoj mandat je nastopil 4. marca 1869, končal pa 3. marca 1877. Njegov predhodnik je bil Andrew Johnson, naslednik pa Rutherford B. Hayes.

Grant se je rodil 27. aprila 1822 v Point Pleasantu v Ohiu, umrl pa 23. julija 1885 v Mount McGregorju v New Yorku. Njegovo polno ime je bilo Hiram Ulysses Grant, rodil pa se je Jesseju Grantu in Hannah Simpson.

Leta 1823 se je družina preselila v Georgetown, Ohio, kjer je Grant preživel večino časa do svojega 17. rojstnega dne. Takrat je šel na študij na vojaško akademijo West Point. Tam so ga pomotoma vpisali pod imenom Ulysses Simpson Grant. Ulysses je protestiral, a se je na koncu sprijaznil. Nikoli pa imena ni uporabljal, niti ni povedal, kaj pomeni S. v imenu. Leta 1843 je diplomiral.

Med državljansko vojno je zelo veliko pil in začel kaditi. Baje naj bi v petih letih tako skadil več kot 10 tisoč cigar, kar naj bi bil tudi vzrok za raka na grlu. 22. avgusta 1848 se je poročil z Julio Boggs Dent, s katero je imel štiri otroke: Fredericka Denta Granta, Ulyssesa S. (Buck) Granta mlajšega, Ellen (Nellie) Grant in Jesseja Roota Granta.

Sodeloval je v mehiško-ameriški vojni in bil dvakrat odlikovan. Po vojni je ostal v vojski. Premeščen je bil v več postojank, med njimi tudi v Fort Vancouver. Zaradi čezmernega pitja so mu nadrejeni dali dve možnosti: ali odstopi ali pa mu bodo sodili. Odločil se je za prvo in odstopil s položaja 31. julija 1854. Sedem let je preživel kot civilist. Obdeloval je farmo in komaj preživljal svojo družino.

24. aprila 1861, deset dni po padcu Fort Sumterja, je prispel z možmi, ki jih je zbral, v Springfield in se tako udeležil državljanske vojne. Grant je sodeloval v mnogih bitkah, ki jih je dobil.

Grant je po vojni postal predsednik in odslužil dva mandata. Od 5.716.082 glasov jih je na volitvah prejel 3.012.833. Njegova mandata so pretresali mnogi škandali. Kljub temu pa je naredil tudi veliko pomembnih zgodovinskih stvari. Med drugim je zajezil kukluksklan in sodil njegovim voditeljem.

Leta 1870 je sprejel 15. amandma k ameriški ustavi, ki pravi, kdo sme voliti. Med mandatoma je ustanovil tudi ministrstvo za sodstvo, poštni urad, urad generalnega tožilstva in druge urade. Med njegovim predsedovanjem je bila v ZDA sprejeta še zvezna država Colorado. To je bilo 1. avgusta 1876. Po koncu drugega mandata je Grant dve leti potoval po svetu.

Ulysses S. Grant je umrl ob 8.06 zjutraj, pokopali pa so ga v New Yorku, kjer so pozneje pokopali tudi njegovo ženo. Grantova grobnica je največja v vsej Severni Ameriki. Njegov portret je na bankovcu za 50 dolarjev. Na Capitol Hillu v Washingtonu stoji njegov spomenik. Po njem pa so poimenovali okrožja v desetih ameriških zveznih državah: Arkansasu, Kansasu, Minnesoti, Nebraski, Novi Mehiki, Severni Dakoti, Oklahomi, Washingtonu, Zahodni Virginiji in Wisconsinu.

Sicer pa je bil Grant edini predsednik, ki je prejel kazen zaradi prehitre ježe svojega konja po ulicah Washingtona.

Leta 1888 je britanski serijski morilec Jack Razparač ubil svojo zadnjo žrtev. Identitete morilca, ki si je žrtve izbiral med prostitutkami, niso nikoli odkrili.

Leta 1895 se je rodila nadvojvodinja Olga Nikolajevna Romanova.

Leta 1896 je na predsedniških volitvah v ZDA republikanec William McKinley premagal demokrata Williama Jenningsa Bryana.

Leta 1901 se je rodil belgijski kralj Léopold III.

Leta 1903 je Panama postala od Kolumbije neodvisna država.

Leta 1908 je na predsedniških volitvah v ZDA republikanec William Howard Taft premagal demokrata Williama Jenningsa Bryana.

Leta 1913 so v ZDA uvedli davek na dohodek.

Leta 1918 so se demonstracije upornih mornarjev v Kielu v Nemčiji sprevrgle v revolucijo, ki se je razširila po vsej Nemčiji. Zahtevale so veliko mrtvih in ranjenih. Uporniški mornarji so zahtevali tudi priznanje vojaških sovjetov, ki naj bi imeli vrhovno oblast in svobodo tiska. V Stuttgartu je dan po razglasitvi splošne stavke izšel časopis Rdeča zastava, ki sta ga ustanovila znana borca za delavske pravice Rosa Luxemburg in Karl Liebknecht. Razglašena je bila Demokratična republika Nemčija, po umoru obeh borcev je bila končana tudi revolucija.

Leta 1918 je Poljska razglasila neodvisnost od Rusije.

Leta 1918 je Italija zasedla Trst.

Leta 1918 so predstavniki avstro-ogrske vojske podpisali kapitulacijo v prvi svetovni vojni, kar je bilo zadnje dejanje 700-letne habsburške monarhije.

Leta 1923 se je lady Louise Mountbatten poročila s švedskim prestolonaslednikom Gustavom.

Leta 1930 je Getúlio Dornelles Vargas postal predsednik Brazilije.

Leta 1936 je na predsedniških volitvah v ZDA Franklin D. Roosevelt premagal Alfa Landona in začel svoj drugi mandat.

Leta 1942 se je končala bitka pri El Alameinu.

Leta 1943 je v Alžiriji potekal ustanovni sestanek Posvetovalne skupščine odporniškega gibanja.

Leta 1949 je zahodnonemški parlament z 200 glasovi za in 176 glasovi proti določil Bonn za novo prestolnico Nemčije. Po združitvi Nemške demokratične republike in Zvezne republike Nemčije je glavno mesto znova postal Berlin.

Leta 1957 je Sovjetska zveza v vesolje poslala Sputnik 2, v katerem je bila psička Lajka.

Leta 1964 so na predsedniških volitvah v ZDA z veliko večino izvolili Lindona Bainesa Johnsona.

Leta 1970 je Salvador Allende postal predsednik Čila.

Leta 1973 je Nasa izstrelila medplanetarno vesoljsko sondo Mariner 10 proti Veneri in Merkurju. 29. marca 1974 je Mariner 10 postal prva sonda, ki je dosegla Merkur.

Leta 1978 je Dominika postala neodvisna država.

Leta 1975 so začeli Britanci izkoriščati naftna polja v Severnem morju.

Leta 1981 je umrl slovenski pesnik, mislec in politik Edvard Kocbek.

Leta 1982 je v predoru Salang v Afganistanu eksplodirala cisterna z bencinom. Umrlo je več kot dva tisoč ljudi.

Leta 1988 so šrilanški Tamilci poskusili strmoglaviti maldivsko vlado. Predsednik Maumoon Abdul Gayoom je zaprosil za pomoč indijsko vojsko, ki je zatrla upor v 24 urah.

Leta 1991 je bilo v pokolu v Limi pobitih 15 ljudi.

Leta 1992 je demokratski kandidat za predsednika ZDA Bill Clinton premagal takratnega predsednika republikanca Georgea H. W. Busha in neodvisnega kandidata Rossa Perota.

Leta 1993 je umrl ruski izumitelj Lev Sergejevič Termen, bolj znan kot Léon Theremin.

Leta 1996 je umrl predsednik Srednjeafriške republike Jean-Bédel Bokassa.