1966 je bila Indira Gandhi s 355 glasovi izvoljena za predsednico vlade. Njen nasprotnik Desai je prejel 169 glasov.

Tako je postala tretja premierka v zgodovini neodvisne Indije in prva ženska v državi, ki je zasedla ta političen položaj. Njena družina je ena najbolj znanih indijskih družin z dolgo politično zgodovino. Sama Indira je bila med 19. januarjem 1966 in 24. marcem 1977 ter nato še od 14. januarja 1980 do svoje smrti premierka Indije. Njen oče je bil Javaharlal Nehru, odvetnik in znani vodja indijskega gibanja za neodvisnost. Kot potomka se je tudi ona že v mladih letih začela ukvarjati s politiko. Ustanovila je gibanje Vanara Sena, katerega člani so bili mlada dekleta in fantje, ki so v podporo gibanju za neodvisnost pripravili več protestov.

Leta 1975 jo je višje sodišče spoznalo za krivo prevare na volitvah in ji prepovedalo sodelovanje v politiki za naslednjih šest let. Poleg tega je morala odstopiti s položaja. 31. oktobra 1984 sta jo zgodaj zjutra umorila njena dva stražarja, pripadnika verske ločine sikhov, Beant Singh in Satwant Singh. Umrla je kmalu po tem, ko so jo prepeljali v bolnišnico v New Delhiju.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 639 je umrl frankovski kralj Dagobert I.

Leta 1419 se je francosko mesto Rouen vdalo angleškemu kralju Henriku V. S padcem mesta je celotna Normandija postala angleška.

Leta 1520 je bil v bitki pri Bogesundu ubit švedski regent Sten Sture mlajši.

Leta 1526 je umrla Isabella Burgundska, žena danskega kralja Christiana II.

Leta 1544 se je rodil francoski kralj Francis II.

Leta 1629 je umrl perzijski šah Abas I. Veliki.

Leta 1736 se je rodil James Watt, izumitelj parnega stroja. Po njem se imenuje enota za električno moč. Umrl je leta 1819.

Leta 1764 je bil John Wilkes izgnan iz angleškega spodnjega doma zaradi uporniških spisov.

Leta 1798 se je rodil francoski filozof in matematik Auguste Comte. Je utemeljitelj pozitivizma, filozofske smeri, ki zavrača teološke in metafizične razlage, kjer je izkustvo edini vir spoznavanja. Po njem poteka zgodovina v treh stadijih: teološkem, metafizičnem in pozitivističnem – v zadnjem vlada eksperimentalna znanost v povezavi s prakso.

Leta 1806 so Angleži zavzeli Rt dobrega upanja.

Leta 1807 se je rodil ameriški konfederacijski general Robert Edward Lee.

Leta 1813 se je rodil britanski inženir in znanstvenik Henry Bessemer, izumitelj po njem imenovanega postopka pri izdelavi staljenega jekla.

Leta 1868 je umrl slovenski misijonar in raziskovalec Friderik Irenej Baraga.

Leta 1883 so v mestu Roselle v ameriški zvezni državi New Jersey napeljali prve električne kable.

Leta 1912 se je rodil ruski ekonomist in Nobelov nagrajenec Leonid Kantorovič.

Leta 1915 je George Claude patentiral neonsko luč in pano, ki so ju začeli uporabljati v oglaševanju.

Leta 1915 so nemška letala prvič bombardirala London. Umrlo je več kot 20 ljudi.

Leta 1917 so Britanci prestregli nemški tajni telegram, ki se je v zgodovino zapisal kot Zimmermannovo sporočilo.

Kodirano sporočilo je Arthur Zimmerman, zunanji minister nemškega cesarstva, poslal nemškemu veleposlaniku v Mehiki. V njem je veleposlaniku naročal, naj se približa mehiški vladi in predlaga, da bi Mehika sklenila zavezništvo - kasneje naj bi se pridružila tudi Japonska - z Nemčijo in se obrnila proti ZDA. V zameno bi Mehika dobila finančno pomoč in ozemlja, ki so leta 1848 pripadla Združenim državam Amerike. Telegram so prestregli Britanci, njegova vsebina pa je pospešila vstop ZDA v prvo svetovno vojno.

Leta 1920 je ameriški senat glasoval o priključitvi ZDA k Ligi narodov.

Leta 1920 se je rodil perujski politik in generalni sekretar Združenih narodov Javier Pérez de Cuéllar.

Leta 1937 je Howard Hughes postavil rekord v letenju z letalom iz Los Angelesa v New York. Nov rekord je znašal sedem ur 28 minut in 25 sekund.

Leta 1940 je francoski parlament odstavil komunistične poslance.

Leta 1941 se je začela britanska ofenziva v Etiopiji in Eritreji.

Leta 1942 so Japonci zavzeli Burmo.

Leta 1943 se je rodila nizozemska princesa Margriet.

Leta 1945 je ruska vojska osvobodila geto v Lodzu. Od 230 tisoč naseljencev je okupacijo Nemcev preživelo manj kot 900 ljudi.

Leta 1946 je general Douglas MacArthur v Tokiu ustanovil mednarodno vojaško sodišče za Daljni vzhod, ki je bilo namenjeno za sojenja japonskim vojnim zločincem.

Leta 1949 je Kuba priznala Izrael.

Leta 1955 so prvič predstavili igro scrabble.

Leta 1977 je v Miamiju snežilo. To se je zgodilo prvič v zgodovini mesta.

Leta 1981 sta se ameriška in iranska vlada dogovorili o izpustitvi 52 ameriških ujetnikov, ki so bili 14 mesecev v ujetništvu.

Leta 1983 je podjetje Apple Computer, Inc. začelo prodajati prvi uporaben osebni računalnik, ki je imel vmesno grafično enoto in računalniško miško. Poimenovali so ga Apple Lisa.

Leta 1983 so v Boliviji aretirali nacističnega zločinca Klausa Barbieja.

Leta 1986 je Španija priznala Izrael.

Leta 1993 je podjetje IBM objavilo, da je imelo leta 1992 4,97 milijarde dolarjev izgube. To je največja izguba nekega podjetja v ameriški zgodovini.

Leta 1997 se je Jaser Arafat po več kot 30 letih vrnil v Hebron.

Leta 2000 je umrl italijanski premier Bettino Craxi.

Leta 2006 v letalski nesreči slovaškega vojaškega letala An-24 umre 42 vojakov. Preživi le pilot.

Leta 2006 je Cerkniško jezero vpisano med mokrišča mednarodnega pomena (Ramsarsko mokrišče).

Leta 2007 je nad večjim delom Evrope divjal orkan Kyrill.