André Citroën se je rodil 5. februrja 1878 v Parizu kot peti otrok. Po končanem študiju strojništva na Ecole Polytechnique, kjer je študiral strojništvo. Diplomiral je, ko mu je bilo 22 let, nato se je vpisal v vojsko, kjer je štiri leta opravljal delo inženirja.

Pozneje je v kraju Fauburg St. Denis ustanovil svoje malo podjetje z znakom dvojnega trikotnega zobnika. Dela je bilo veliko in kmalu je postal eden vplivnejših mož, zato sta se mu pridružila še André Boas ter Jacques Hinstin in podjetje se je preimenovalo v Hinstin Freres Citroën & Cie in se preselilo v Orly. Med prvo svetovno vojno, ko je bil vpoklican v vojsko, je tam opazil, da primanjkuje granat, in nato postavil velik proizvodni obrat v Parizu. Po vojni pa so iz tega obrata pripeljali prvi avtomobil, model Le Zebre.

Cilj Andreja Citroëna je bil, da vsak francoski otrok, ko prvič spregovori, izreče tri besede: mama, oče in citroën.

Drugi dogodki na današnji dan:

Leta 323 je v bitki pri Adrianoplu (danes Edirne v Turčiji) Konstantin Veliki premagal Lucinija.

Leta 1423 se je rodil francoski kralj Ludvik XI.

Leta 1608 je Samuel de Champlain ustanovil mesto Québec.

Leta 1844 so na Islandiji ubili zadnji par pingvinje vrste velike njorke.

Leta 1866 je v bitki pri Königgratzu (danes Hradec Králové, Češka) Prusija premagala Avstrijo.

Leta 1874 se je rodil sir Apirana Turupa Ngata, politični voditelj novozelandskih Maorov. Veliko je prispeval k izboljšanju odnosa vlade do Maorov.

Leta 1875 se je rodil nemški kirurg Ferdinand Sauerbruh, ki velja za začetnika prsne kirurgije.

Leta 1890 je Idaho postal 43. zvezna država ZDA.

Leta 1909 se je rodil grški ladjar Stavros Spiros Niarhos.

Leta 1918 je umrl turški sultan Mehmed V.

Leta 1933 je v Buenos Airesu umrl predsednik Argentine Juan Hipólito del Sagrado Corazón de Jesús Yrigoyen Alem.

Leta 1935 se je rodil ameriški geolog, astronavt in politik Harrison »Jack« Schmitt.

Leta 1938 je angleška lokomotiva Mallard z 203 km/h postavila svetovni rekord med parnimi lokomotivami.

Leta 1940 se je začela operacija Katapult, ko se je Churchill odločil za najbolj zoprno, bolečo in nenaravno operacijo v drugi svetovni vojni - za potopitev francoskega ladjevja. Pred začetkom napada so francoskemu poveljniku poslali sporočilo, da se lahko vda in priključi svojo floto britanski v skupnem boju proti sovražniku. Lahko pa ladje zapelje v nevtralna pristanišča Združenih držav Amerike. Poveljnik se je odločil in obe možnosti odklonil. Napad se je začel pozno popoldne pri Mers el-Kebiru. Potopljene so bile tri francoske oklepnice in en rušilec, pri tem pa je umrlo 1200 francoskih mornarjev.

Leta 1961 se je v referendumu, ki so ga izvedli v Alžiriji, 99,97 odstotka volilnih upravičencev odločilo za neodvisnost.

Leta 1964 je ameriški predsednik Lyndon Johnson podpisal odlok, ki je prepovedoval rasno razlikovanje na javnih mestih.

Leta 1970 je ob strmoglavljenju britanskega letala pri Barceloni umrlo 112 ljudi.

Leta 1988 je ameriška križarka USS Vincennes nad Perzijskim zalivom sestrelila iranski airbus A300 z 290 potniki in člani posadke.

Leta 1998 je umrl ameriški programer Danielle Bunten Berry.

Leta 2001 je ob strmoglavljenju tupoljeva TU-154 ob pristajanju v Irkutsku umrlo 145 ljudi.

Leta 2004 je umrl ruski astronavt Andrijan Grigorjevič Nikolajev.