Leta 1997 je bil Slobodan Milošević izvoljen za predsednika Zvezne republike Jugoslavije.
Milošević se je rodil 20. avgusta 1941 v Požarevcu. Predsednik Srbije je bil med letoma 1989 in 1997, nato pa je bil izvoljen za predsednika Zvezne republike Jugoslavije. Od ustanovitve leta 1990 je vodil tudi srbsko socialistično stranko.

Mednarodno sodišče za zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY) s sedežem v Haagu je Miloševića obtožilo zločinov proti človeštvu, kršenja zakonov in vojnih običajev, kršenja Ženevske konvencije in genocida med vojno na območju Hrvaške, Bosne in Kosova.

Milošević je s položaja predsednika odstopil med demonstracijami po spornih predsedniških volitvah 24. septembra 2000. 31. marca 2001 so ga jugoslovanske oblasti aretirale zaradi suma korupcije, zlorabe moči in poneverbe. Srbski premier Zoran Đinđić ga je zaradi pomanjkanja dokazov predal haaškemu tribunalu, kjer so mu sodili za vojne zločine. Tam se je Milošević branil sam, a sojenje se je končalo brez razsodbe, saj je po skoraj petih letih v zaporu v Haagu 11. marca 2006 umrl zaradi srčnega napada.
Videoposnetek z enega od sojenj Miloševiću v Haagu si oglejte spodaj.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 967 je umrl češki knez iz družine premislovcev Boleslav I. Postavil je temelje srednjeveške češke države.

Leta 1085 je umrl normanski pustolovec Robert Guiscard.

Leta 1099 se je končala prva križarska vojna, v kateri so križarji osvojili Jeruzalem.

Leta 1207 je angleški kralj izgnal canterburyjske menihe, ker so ti podpirali canterburyjskega škofa Stephena Langtona.

Leta 1381 je bil v navzočnosti Riharda III. usmrčen vodja kmečkih uporov John Ball.

Leta 1410 so Poljaki in Litovci pri Grunwaldu premagali tevtonske viteze in tako oslabili njihovo moč.

Leta 1664 je umrl maronitski katoliški učenjak Ibrahim Al Hakilani. Znan je postal po prevodu Svetega pisma v arabščino.

Leta 1789 je markiz de la Fayette postal poveljnik pariške narodne garde.

Leta 1799 so v egiptovski vasi Rosette našli kamen, iz so katerega pozneje razvozlali hieroglife.

Leta 1801 so Napoleon Bonaparte in predstavniki katoliške cerkve dosegli konkordat. Z njim so določili status cerkve v Franciji in tako končali razkol, ki se je vlekel od uvedbe cerkvenih reform med francosko revolucijo.

Leta 1815 se je Napoleon Bonaparte na krovu HMS Belerophon vdal.

Leta 1848 se je v Parizu rodil Vilfredo Pareto, italijanski ekonomist in sociolog, po katerem je poimenovan tudi Paretov diagram.

Paretov diagram je histogram, ki je urejen glede na frekvenco pojavov, ki prikazujejo, koliko rezultatov je povzročil posamezni prepoznani vzrok.

Zaslovel je z opazovanjem lastnine v Italiji in leta 1906 je zapisal, da ima petina ljudi v Italiji v lasti 80 odstotkov lastnine. To so pozneje (Joseph M. Juran in drugi) posplošili v Paretovo načelo ali pravilo 20/80 (ali tudi 80/20).

Pareto, ki se je v starosti 10 let vrnil v Italijo, je tam študiral tudi pri Leonu Walrasu. Pozneje je postal tudi profesor in znan ekonomski ter sociološki teoretik.

Pareta so številni povezovali tudi s fašistično ideologijo, saj je bil njegov študent tudi Benito Mussolini. Na njega so se sklicevali tudi številni fašisti, saj je trdil, da je demokracija laž, in verjel, da je neenakost (glede sposobnosti) ljudi neizbežna.

Leta 1862 je severnoameriška vojska pri Vicksburgu v Misisipiju prebila pomorsko zaporo ameriškega juga.

Leta 1870 je bila Georgia kot zadnja izmed južnih držav znova sprejeta v zvezo.

Leta 1911 se je rodil angleški polarni raziskovalec Edward Arthur Alexander Shackleton.

Leta 1916 je William Boeing ustanovil družbo Pacific Aero Products, ki se je pozneje preimenovala v Boeing.

Leta 1916 je v Parizu umrl raziskovalec bakterijskih infekcij, ruski zdravnik in imunolog Ilja Iljič Mečnikov. Od leta 1888 je bil zaposlen na Pasteurjevem inštitutu v Parizu. Za svoje znanstveno raziskovalno delo je leta 1908 prejel Nobelovo nagrado. Rodil se je leta 1845.

Leta 1918 se je rodil kanadski fizik Bertram Neville Brockhouse, ki je leta 1994 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1918 se je začela druga bitka na Marni.

Leta 1919 je umrl nemški kemik Hermann Emil Fischer, ki ima velike zasluge za razvoj organske kemije, raziskoval je vrste sladkorjev in beljakovin. Uspelo mu je izolirati kofein. Leta 1902 je za svoje delo prejel Nobelovo nagrado. Zaslužnim kemikom pa njemu v čast podeljujejo Fischerjevo spominsko medaljo. Rodil se je leta 1852.

Leta 1926 se je rodil argentinski diktator Leopoldo Fortunato Galtieri.

Leta 1928 se je rodil ameriški mikrobiolog Carl Woese.

Leta 1931 je umrl ruski ekonomist poljskega rodu Ladislaus Josephovich Bortkiewicz.

Leta 1940 je v spanju umrl ameriški velikan Robert Pershing Wadlow, največji človek moderne dobe. Do svoje smrti v starosti 22 let pa je zrasel 272 centimetrov, tehtal pa je 222 kilogramov. Za svojo velikost in nenehno rast se je imel “zahvaliti” tumorju hipofize.

Leta 1944 so Združene države Amerike zavzele otok Saipan.

Leta 1949 se je rodil švedski politik Carl Bildt.

Leta 1953 se je rodil predsednik Haitija Jean-Bertrand Aristide.

Leta 1958 se je v Bejrutu izkrcalo pet tisoč ameriških marincev, da bi zavarovali prozahodno libanonsko vlado.

Leta 1997 je serijski morilec Andrew Cunanan umoril italijanskega modnega oblikovalca Giovannija Giannija Versaceja in kmalu potem storil samomor.

Leta 2002 je bil John Walker Lindh spoznan za krivega sodelovanja s talibani.