Mugabe je bil leta 1963 med soustanovitelji Zimbabvijske afriške ljudske zveze, z Nkomon pa sopredsednik Domoljubne fronte. Zaradi njune združitve je nastala enostrankarska država. Nesoglasja v koaliciji pa so leta 1983 privedla do državljanske vojne, ki je trajala do leta 1987. Iz nje je Mugabe izšel kot zmagovalec. Ukinil je mesto ministrskega predsednika in se imenoval za predsednika Zimbabveja.

Robert Mugabe je tako postal prvi predsednik Zimbabveja po njegovi uradni osamosvojitvi od Velike Britanije, leta 1980. Na začetku priljubljeni in splošno priznani voditelj pa je postopoma uvajal vse bolj diktatorski režim. Začel je izvajati program »redistribucije zemlje«, ki je pripeljal do preganjanja in fizičnega odstranjevanja belih lastnikov z njihovih posestev, podobna usoda pa je doletela tudi črnske veleposestnike.

Mugabe ni dopuščal in še danes ne dopušča nikakršnih nasprotovanj svojemu režimu, preganja neodvisne medije ter glavno opozicijsko skupino Gibanje za demokratične spremembe. Vodja gibanja, Morgan Tsvangirai, je bil pred leti aretiran in obsojen zaradi organiziranja protestov proti predsedniku. Leta 2005 je doživel srčni napad.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 493 je kralj ostrogotskega kraljestva Teodor Veliki premagal germanskega kralja Odoakra in ustanovil vzhodnogotsko državo z glavnim mestom Raveno.

Leta 1431 je bil za papeža izvoljen Gabriel Vondulmer, ki je ob izvolitvi prevzel ime Evgen IV. Vladal je do svoje smrti leta 1447.

Leta 1831 se je rodil ameriški izumitelj George Mortimer Pullmann, ki je leta 1864 izdelal prvi železniški spalnik. Umrl je leta 1897.

Leta 1805 se je rodil prvi predsednik Švice Jonas Furrer.

Leta 1845 je ameriški kongres prvič sprejel zakon, na katerega je predsednik ZDA dal veto.

Leta 1847 se je rodil ameriški fizik škotskega rodu Alexander Graham Bell, ki je leta 1876 patentiral prvi uporabni telefon. Umrl je leta 1922.

Leta 1857 sta Francija in Združeno kraljestvo napovedala vojno Kitajski.

Leta 1878 je Bolgarija postala neodvisna država.

Leta 1895 se je rodil norveški ekonomist in nobelovec Ragnar Anton Kittil Frisch.

Leta 1904 je nemški cesar Wilhelm II. postal prvi politik, ki je s pomočjo Edisonovega silindra posnel svoj govor.

Leta 1905 se je ruski car Nikolaj II. strinjal, da se ustanovi voljena skupščina – duma.

Leta 1915 je bila ustanovljena Naca, predhodnica Nase.

Leta 1918 je Sovjetska zveza v Brest-Litovsku podpisala mirovno pogodbo z Nemčijo, Avstro-Ogrsko, Bolgarijo in s Turčijo. V 14 točkah se je odpovedala vsem pravicam do Poljske in delov Belorusije, Finske, Estonije, Kurlandije, Lovonije in Litve, če bi postale neodvisne.

Leta 1918 se je rodil ameriški biokemik in nobelovec Arthur Kornberg.

Leta 1923 je bila izdana prva številka ameriškega časopisa Time.

Leta 1924 je Kemal paša Atatürk v Turčiji odpravil kalifat. Šeststoletna oblast sultanov iz osmanske dinastije se je končala, Turčija pa je postala posvetna država.

Leta 1930 se je rodil nekdanji romunski predsednik Ion Iliescu.

Leta 1931 so ZDA uradno sprejela pesem The Star-Spangled Banner za svojo himno.

Leta 1937 je ameriška pilotka Amelia Earhart izginila nad Tihim oceanom.

Leta 1938 so v Savdski Arabiji odkrili nafto.

Leta 1940 je bilo v švedski Luleai ubitih pet ljudi med napadom policistov na novinarsko hišo, ki je izdajala komunistični časopis Norrskensflamman.

Leta 1942 so japonska letala bombardirala zahodnoavstralski Broome. V napadu je umrlo več kot sto ljudi.

Leta 1943 je bila med 4. nemško ofenzivo na reki Neretvi znamenita bitka za ranjence. Prištevajo jo k eni najbolj človekoljubnih v drugi svetovni vojni.

Leta 1943 je v gneči pri zaklonišču pri podzemni železnici v Londonu umrlo 173 ljudi.

Leta 1944 je zavezniško letalstvo bombardiralo Rim.

Leta 1945 je več sto ljudi v Haagu umrlo med napadom angleškega letalstva, ki je pomotoma bombardiralo mesto.

Leta 1953 je v Karačiju strmoglavilo kanadsko letalo. Umrlo je 11 ljudi.

Leta 1958 je štirinajstič po vrsti iraški premier postal Nuri As Said.

Leta 1960 je papež Janez XXIII. za kardinala prvič imenoval temnopoltega Afričana Laureana Rugambvo.

Leta 1961 je Hassan II. postal maroški kralj.

Leta 1966 se je angleško letalo boeing 707 zaletelo v goro Fudži, potem ko se je pilot odločil, da bo potnikom od blizu pokazal očaka. Vseh 124 ljudi na krovu letala je umrlo.

Leta 1969 je Nasa izstrelila Apollo 9.

Leta 1969 je na losangeleškem sodišču Sirhan Sirhan priznal, da je ubil predsedniškega kandidata Roberta F. Kennedyja.

Leta 1974 je turško letalo strmoglavilo v bližini Pariza. Umrlo je vseh 346 potnikov na krovu letala.

Leta 1978 so ugotovili, da je nekdo iz pokopališča Cosier-sur-Vevey v Švici ukradel krsto Charlina Chaplina, ki so jo našli 11 tednov pozneje v bližini Ženevskega jezera.

Leta 1980 je na prvih svobodnih volitvah, ki so jih izvedli v Zimbabveju, prepričljivo zmagal Robert Mugabe, ki je bil leta 1963 med soustanovitelji Zimbabvijske afriške ljudske zveze, z Nkomon pa sopredsednik Domoljubne fronte. Zaradi njune združitve je nastala enostrankarska država.

Leta 1980 se je v Limi začel prvi svetovni kongres Indijancev.

Leta 1991 je amaterski videoposnetek pokazal, da je losangeleška policija brutalno pretepla Rodneyja Kinga.

Leta 1995 se je v Somaliji končala mirovna misija OZN.

Leta 1997 so v novozelandskem Aucklandu postavili Sky Tower, najvišjo zgradbo na južni polobli. Gradili so jo dve leti in pol.

Leta 1999 sta Bertrand Piccard in Brian Jones začela polet v balonu in uspešno obletela svet brez postanka.

Leta 1999 je umrl nemški kemik in nobelovec Gerhard Herzberg.

Leta 2001 je transporter ameriške vojske v zvezni državi Georgia zaradi slabega vremena strmoglavil. Umrlo je 21 ljudi.

Leta 2001 je pred BBC-jem v Londonu eksplodirala bomba, ki so jo tja podstavili teroristi iz Irske republikanske armade.

Leta 2002 so Švicarji na referendumu odločili, da bo njihova država postala članica OZN.

Leta 2005 so štiri člane kraljeve kanadske gorske policije v bližini Mayorthorpa v Alberti iz zasede napadli in ubili. To je bil najhujši napad na to enoto policije v Kanadi po letu 1885.

Leta 2005 je Steve Fossett postal prvi človek, ki je sam obletel svet v letalu, ne da bi se vmes ustavil in napolnil rezervoarje. Za 40.234 kilometrov je potreboval 67 ur in dve minuti.

Leta 2005 se je tovorna ladja M/V Karen Danielsen zaletela v danski most 800 metrov od mesta Funen. Promet čez most se je popolnoma ustavil in Dansko ločil na dva dela.