V napadu je bilo poškodovanih ali uničenih 18 ameriških bojnih ladij in 188 letal. V napadu so umrli 2.403 ameriški vojaki in 68 civilistov, ranjenih je bilo 1.178 ljudi. Admiral Isoroku Jamamoto je napad načrtoval za začetni cilj vojne na Tihem oceanu, bitko pa je vodil viceadmiral Čuiči Nagumo, ki je v spopadu za Pearl Harbor izgubil 64 vojakov.

Predtem je 26. novembra 1941 ladjevje, ki mu je poveljeval Nagumo, zapustilo zaliv Hitokapu na kurilskem otočju in v popolni tišini odplulo proti Havajem. Ladjevje je sestavljalo šest letalonosilk: Akagi, Hirju, Kaga, Šokaku, Sorju in Dzujkaku. Spremljale sta jih dve hitri bojni ladji, tri križarke, devet rušilcev in tri podmornice.

Vsega skupaj je bilo na japonskih ladjah 423 letal. Poleg bojnih ladij je iz Hitokapuja v spremstvu odšlo še osem tankerjev. Pridružila se jim je še skupina 20 podmornic in pet minipodmornic, katerih naloga je bila, da uničijo vsa plovila, ki bi se utegnila umikati med napadom na Pearl Harbor.

Američani so bili pred tem večkrat opozorjeni, da jih Japonci utegnejo napasti, a se za opozorila niso zmenili. Prvi naboji so bili izstreljeni ob 6.37 zjutraj. Vseh pet minipodmornic so Američani uničili, devet Japoncev je umrlo, eden pa je napad preživel. Kazuo Sakamaki je bil prvi japonski vojak, ki ga je ameriška vojska zajela v drugi svetovni vojni.

Napad na Pearl Harbor se je začel ob 7.53 po havajskem času oziroma 8. decembra ob 3.23 po japonskem času. Japonska letala so pristanišče napadla v dveh valovih. Skupno je 353 letal doseglo otok Oahu. Sprva je Oahu napadlo 183 letal, v drugem valu pa jim je sledilo še 170 letal. Devetdeset minut po začetku napada je bilo vsega konec.

Skoraj polovico ameriških žrtev je povzročila eksplozija in potop ladje Arizona. Trup ladje je po vojni postal spomenik vsem padlim, ki so življenje izgubili v napadu na Pearl Harbor.

V napadu je umrlo 55 japonskih letalcev in devet članov posadk na podmornicah. Od 441 japonskih letal, od katerih jih je 353 sodelovalo v napadu, je bilo 29 uničenih (devet v prvem valu napada, 20 v drugem), 74 pa jih je bilo poškodovanih. Od 74 letal, ki so nato varno pristala na letalonosilkah, jih je bilo več kot 20 takih, ki jih ni bilo mogoče popraviti.

Naslednji dan je ameriški kongres razglasil vojno proti Japonski. Edina, ki je glasovala proti vojni napovedi, je bila kongresnica Jeannette Rankin. Od 22 ladij, ki so sodelovale v napadu na Pearl Harbor, je le ena preživela vojno.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 43 pr. n. št. je umrl rimski državnik in govornik Mark Tulij Cicero.

Leta 283 je umrl papež Evtihijan.

Leta 903 se je rodil arabski astronom Abdurahman Ali Sufi.

Leta 1254 je umrl papež Inocenc IV., s pravim imenom Sinibaldo de Fieschi.

Leta 1279 je umrl poljski kralj Boleslaus V.

Leta 1545 se je rodil Henry Stuart, lord Darnley, mož škotske kraljice Mary I.

Leta 1632 je umrl etiopski vladar Sissinios.

Leta 1647 se je rodil italijanski matematik Giovanni Ceva.

Leta 1787 je Delaware kot prva ameriška zvezna država ratificiral ustavo.

Leta 1817 je umrl angleški admiral William Bligh.

Leta 1883 se je rodil ruski astronom Sergej Ivanovič Beljavski.

Leta 1894 je umrl francoski diplomat Lesseps, ki je vodil gradnjo Sueškega prekopa.

Leta 1905 se je rodil ameriški astronom nizozemskega rodu Gerard Peter Kuiper.

Leta 1912 so v prestolnici starega Egipta Amarni odkrili kip egipčanske kraljice Nefretete.

Leta 1916 se je rodila ruska častnica in vojaška pilotka Katarina Vasiljevna Budanova.

Leta 1917 so Združene države Amerike napovedale vojno Avstro-Ogrski.

Leta 1924 se je rodil portugalski predsednik Mário Soares.

Leta 1928 se je rodil ameriški jezikoslovec in politični aktivist Noam Chomsky.

Leta 1946 je v požaru v hotelu Winecoff v Atlanti umrlo 119 ljudi.

Leta 1947 je umrl Američan, predsednik univerze Columbia in prejemnik Nobelove nagrade za mir Nicholas M. Butler.

Leta 1962 je monaški knez Rainier III. razdelil nekaj oblasti v kneževini na svetovalni in zakonodajni svet.

Leta 1965 sta papež Pavel VI. in patriarh Atenagoras I. preklicala vzajemno izobčenje obeh cerkva, ki je veljalo od leta 1054.

Leta 1966 je požar v vojaških barakah v turškem Erzurumu ubil 68 ljudi.

Leta 1975 je Indonezija napadla Vzhodni Timor.

Leta 1976 so Kurta Waldheima drugič izvolili za generalnega sekretarja OZN-a.

Leta 1982 so v ZDA, v Teksasu, izvedli prvo usmrtitev zapornika s smrtonosno injekcijo. To je bil Charles Brooks.

Leta 1987 je v bližini Paso Roblesa v Kaliforniji strmoglavilo letalo. Umrlo je vseh 43 potnikov in članov posadke. Letalo je strmoglavilo potem, ko je neki potnik ustrelil svojega nekdanjega vodjo, oba pilota in nato še sebe.

Leta 1988 je močan potres uničil armensko mesto Leninakan (današnji Gjumri) in zahteval 24.817 žrtev. 15.000 ljudi je bilo ranjenih, 400.000 pa jih je ostalo brez strehe nad glavo. Potres je imel moč 6,9 stopnje po Richterjevi lestvici.

Leta 1988 je Jaser Arafat priznal Izraelu pravico do obstoja.

Leta 1991 je v Sloveniji začel veljati zakon o denacionalizaciji.

Leta 1993 je umrl predsednik Slonokoščene obale Félix Houphouët-Boigny.

Leta 1993 je umrl nemški fizik in Nobelov nagrajenec Wolfgang Paul.

Leta 1995 je vesoljsko plovilo Galileo prispelo na Jupiter. Za pot je potrebovalo malo več kot šest let od dne, ko so ga izstrelili z raketo Atlantis.

Leta 2004 je Hamid Karzaj postal predsednik Afganistana.

Leta 2004 je bil John Kufuor ponovno izvoljen za predsednika Gane.